Quod quaesisti inventum est in 199 locis.

Preme hic ut KWIC videas

Loci 1-199:

MVNIAT almOS

AVSTRALI DE PARTe minaNs
VT SIDVS AB Altis
coelIS
LVcebIT CerTvs SVPER omnia CHRistvS

EOI CRVX ALMA DeI TVEATVR
AB OSTE
INTRANTES

Ozias, Amasię filius, rex Iudę agriculturę deditus 80 . Iob: Si aduersum me terra mea clamat etc. 106 . Non oderis laboriosa opera er rusticationem creatam a Domino 142 . Sationes uirides 149 . Hieremias uidit calathos ficubus plenos, alterum bonis, alterum malis 173 .

Achan tulit de anathemate palium etc. Lapidatur, filii filięque et omnia sua igne comburuntur 31 . Viri Sochoth er Phanuel negauerunt panem Gedeoni; subuersi poenas dederunt 36 . Iudices, filii Samuel, peruerterunt iudicium corrupti muneribus 42 . Saul Agag regi capto pepercit et gregibus et uestibus

etc. dicentes, quando transibit messis, et uenundabimus merces etc. Sequitur poena. Auaritia omnium in capite omnium etc. 205 . Concupierunt agros et uiolenter tulerunt, er rapuerunt domos. Qui uiolenter tollitis pelles eorum desuper eis et carnem eorum desuper ossibus eorum etc. Principes eius in muneribus iudicabant, et sacerdotes eius in mercede

Andronicus iurauit Onię sacerdoti nihil se ei nociturum, et euocatum de templo interemit 226 .
Diuitię. Abraham diues auri er argenti 2 . Isaac propter opulentiam incidit in Palestinorum inuidiam. Isaac serui foderunt puteum dictum Abundantia 4 . Iacob pauper

Defensio. In prima mea defensione nemo mihi affuit etc. Dominus autem mihi astitit et confortauit me, ut per me prędicatio impleatur et audiant onmes gentes; et liberatus sum de ore leonis. Liberauit me Dominus ab omni opere malo, er saluum faciet in regnum suum cęleste: cui gloria in secula seculorum. Amen IIII.
Diabolus. APOCALYPSIS: Quattuor angeli stantes

Zorobabel typus Saluatoris. Siquis sitit, ueniat ad me. Iesus, filius Iosedech. Iesus magnus sacerdos. 145 . Christus rex er sacerdos 147 . Zorobabel 150 . Post gloriam misit me ad gentes 155 . Christus Deus omnipotens Sabaoth. Sacerdos magnus

Multam maliciam docuit ociositas 148. Circumędificauit aduersum me, ut non egrediar; aggrauauit compedem meum 182. Iniquitas Sodomę ocium et impietas 187. Honor. Sem er Iaphet operuerunt pudenda patris Noe, Cham irrisit. Hunc maledixit, illos benedixit 2. Fratres capitali odio exarserunt in Ioseph, quia se pręferendum eis somniasse dixerat 6. Parentes timete 17. Coram cano capite consurge 18.

beneficiis acceptis gratias agens: Benedic , inquit, anima mea, Domino, qui coronat te in misericordia et miserationibus . Corona hęc fidelibus donatur, hoc est illis, qui, quod ore confitentur, corde credunt, et op[er]ibus comprobant. Esto, inquit, fidelis usque ad mortem, et dabo tibi coronam uitę. Corona ergo ista est ęternę uitę stabilis permansio et perpetua beatitudo gaudiumque in Domino perenne. Cuius tamen coronę alii plus, secundum

satis ampla, et sumptuosa, ipsorum lingua MESCHIT appellata, in quibus nullas prorsus imagines uidi, praeter haec uerba inscripta Arabica lingua uidelicet, LA ILLAH ILELLAH MEHEMMET IRESVL ALLAH TANRE BIR PEGAMBER HACH: id est, non est Deus nisi unus, Mehemmet autem propheta eius, Creator unus, er prophetae aequales. Vel haec, FILA GALIB ILELLAH, id est, non est fortis sicut Deus. Deinde conspicitur magna abundantia lampadum ardentium oleo, totum templum dealbatum, pauimentum storeis stratum, ac desuper tapetis ornatum. Circa templum turris mirae altitudinis, quam eorum sacerdos tempore

quasi omissum aliquid esset, quod ad praeparationem attinet, ex improuiso praepucium abscindit, uulneri parum salis, et mali cotonei apponens, iam uocabitur MVTSLVMAN, id est, circuncisus. Et die circuncisionis non induntur illis nomina, sed ipso die natali, quo in lucem eduntur, quae talia sunt, er primo Regum, ut TSVLEIMAN, Solomon interpretatus. TSVLTAN, TSCELIM, id est, princeps pacis. MVRATH BEGH, id est, desideratus dominator. MVTSTAFA et similia. Ducum, PIRIN, HAIRADVN, HADER, EBRAIM. Dominorum humilioris conditionis, quemadmodum sunt TSPAHALAR, TSAVSLAR,

ad arcendos Dacos positum sit, nunc etiam apparet, quum quicquid est planitiei, quae Themesvari puztha hoc est solitudo appellatur, in qua duo etiam colles existunt insignes et vicini inter se, alter Mezew-Somlio, alter Er-Somlio nuncupatus, hoc totum Varadino Petri et Zmiderovio velut sub oculis aut sub specula quapiam situm est, facileque ad occurrendum omni hosti habet facultatem. Unde quandocumque etiam in ditiones sinistri lateris Danubii Turcae

affectibus imperare, optimum imperium 68 altaris templi Hierosolymitani descriptio 29 Alexandria Aegypti urbs, deque eadem edictum 36 amicorum consensus quomodo et parandus, er retinendus 58 amicis gratificandum 70 Ananias 18 Andreas Ptolemaei regis procerum primas 5. ad Eleazarum legatus 16.17 animalia in lege prohibita cuiusmodi 50

tam tristes poenas. De bona imputatione dicunt Germani ad aliquem boni viri degenerem filium, non pro merito castigatum, Du weist wol das du durch diese schendtliche boese tat verdienet hast / als nemlich das man dich hencke oder koepfe: und wens ein anderer getan hette / er wurde gewisslich solche straff bekommen. Aber du wirst deines frommen vaters / ober deines ehrlichen geschlechts geniessen / und solt nur verwisen werden. Sihe dazu du dich anderswo besser haltest. De mala imputatione contra, Du must deiner boesen gesellschafft

ei salutes faciei meae. vel, O salus faciei meae, et Deus mi, qui liberando caves ne pudefiam, sed laetus et confidens adversarios exporrecta fronte intuear. Facies flammarum facies eorum, Isaiae 13. id est, ob pudorem flammeum colorem imitantur: sicut et vulgo describuntur erubescentes, Er war rot wie ein feuer. Sicut et albescere et pallescere faciem, pro pudefieri, Isa. 29. Facies redigi in nigredinem, est metu contabescere, Nahum 2. Sic Christus dicit, Pharisaeos obscurare facies suas, ut inde appareat, eos se tum ieiunio, tum etiam dolore de peccatis macerare. De qua

aut passiones significant. ut secundae Corint 5: Qui peccatum non novit. id est, non patravit. Sic et Psalmus de Christo dicit: Quae non noveram, interrogaverunt me. Sic Petrus dicit ad ancillam: Mulier, non novi quid dicas. id est, nihil istorum feci, aut admisi, quae obiicis. Sic Germanice, Er will nichts darvon wissen. id est, negat se obiecti facinoris reum esse, aut illud patrasse. IGNOMINIA aliquando ipsam infamiam aut de honestationem significat. Aliquando etiam vera damna ac calamitates. Percurram autem varias eius phrases. Proverb. nono: Corripiens

securis invenerit proximum, et morietur: id est, laeserit, percusserit. Deuteron. 31, Inuenient te omnia haec mala: pro, affligent. Genes. 44. Ne videam afflictionem, quae inveniet patrem meum. Existere: ut Philip. 2, Figura repertus ut homo: id est, vere talis existens. Sic Germanice, Er findet sich ohne geld, oder ubel zu pass: pro, talis nunc existit. 1. Samuel. 13, Recensuit Saul populum, qui inventus est cum eo: id est, qui cum ipso erat. Dan. 11 Et convertet faciem suam ad fortalicia terrae suae, et praecipitatus cadet, et non invenietur. pro, non amplius existet, aut

indicat, illas fide, non bonis operibus venientem, ac diutius morantem sponsum, expectasse et excepisse. Nahum 2, comparantur facies pudefactorum, confusorum, aut pudore rubentium, cum in scelere idololatriae deprehenduntur, lampadi ardenti. Sic vulgo quoque Germani dicunt de erubescente, Er ward rot wie ein feuer. LANAE similitudine declarantur aliqua in Sacris literis, ut Psal. 147, Qui dat nivem veluti lanam, et pruinam ut cinerem spargit. Genus enim nivis est, quod veluti flocci lanae in aere volitare ac decidere videtur Nam aliud est

oportere nos aqua vivente metaphorica, id est. Christi expiatione lavari ac mundari, ex qua [?: ] quis biberit, non sitiet, nec morietur unquam, etc. Quod posteri, accepta eorum locutione proprie, de aqua materiali intellexerunt. Hinc etiam adversariorum [?: er-r ] , aut furor potius, qui dicunt, Aqua benedicta deleat [?:-a ] delicta, sit tibi salus et vita, etc. Hac metaphora [?: to- ] Scriptura nos hortatur ad lotionem, ut Isaiae 1, [?: La-ini ] et mundi estote. Ubi observandum est, quod

vitam tuam, tibique peperci, [?: ] te interficere potuissem, et pro hostilitate nostra [?: ] debuissem: sic Deus vicissim me charum habebit conservet in periculis. Magnificare calcaneum: pro, [?: ] : ut bruta faciunt, calce petitura. Metaphora [?: er- ] [?: e- ] a brutis sumpta. Magnificari fortitudine est, valde [?: ] esse. Exodi 15. Dextera tua magnificata est in fortudine: pro, pollet fortitudine, valde fortis est, seu gloriosa est ob fortitudinem. Magnificare facere. pro, [?:-dia ] facere,

manu, aut infigere, pro promittere, et etiam spondere, valde crebro accipitur: ut Proverb. 6 17, et 22. quia promittentes solent id data dextra confirmare, et quidem aliquando etiam cum impetu quodam, illidendo suam manum in illius cui aliquid promittunt: sicuti et Germani dicunt, Er hat mirs in die hand geschlagen. Tales ergo manu percutientes aut spondentes vituperat Salomon, et a fideiussionibus aut sponsionibus pro aliis omnes dehortatur. Manus super caput, magnum dolorem significat: sicut supra de Thamar dixi. Ierem. 2. Etiam hinc egredieris, et manus tuae super

Aruit messis terrae: id est, tempus est iudicandi et puniendi mundum. Dies [?: ] pro tempore mediae aestatis. secundo Samuelis vigesimo primo: Aratorem attingit messor, et [?: vinde- ] [?: ] seminantem. Amos nono, et Levit. 26. id est, [?: Er- ] gens copia frumenti et vuarum, ita ut non possintture absolui, sed occupent suum tempus: et [?: ] lud quod debetur proscissioni agri, et tandem [?: ] Messem alicuius famelicus comedet: id est, miles aut [?: ] stis: idque admodum avide ac prorsus, ut

pro generaliori Male peribit, aut male habebit. Ne prohibueris â puero disciplinam: etiamsi percusseris eum virga, non morietur. id est, etiamsi eum bene flagellaveris, non tamen propterea vel crus vel manum ei franges, vel interficies eum. Sic vulgo Germanice: Steup ihn flucks, er wirdt drumb nicht sterben. id est, nihil magni mali ei inde accidet. Comedendo et bibendo, quia cras cras moriemur: dicunt in Isaia impii contemptores minarum Dei. Sic enim subsannabant illi Isaiae 22 prophetas, praedicentes illis imminens exitium: quod etiam Paulus repetit 1. Corint. 15.

octavo, Quare locutionem meam non cognoscitis? Hinc aliqui vocem Sigaon Psalmo septimo vertunt, Inficiatio aut negatio David: quia toto eo Psalmo negat David, se insidiari vitae aut regno Saulis. Sic et Germanice pro, nego me hoc crimen patrasse, dici solet, Ich weiss nicht darvon: Item, Er wil nichts darvon wissen. NOVUS, habet etiam suos quosdam Hebraismes Latinis auribus minus notos. Valde crebro in Psalmis, Isaia, et aliis locis fit mentio Novi cantici, aut Psalmi. Non autem hic nova cantio celebratur, quia (iuxta proverbium) novitas grata est, aut

ac beneficentiae divinae omnia laeta esse, et veluti arridere nobis, ac nobiscum congaudere et exultare dicantur: de quo Hebraismo supra dixi. Ratio autem huius locutionis est, quia infelicibus omnia tristia apparent: contra laetis omnia speciosa, ac veluti applaudentia. Sicut et Germani dicunt, Er meinet das ihn dir ganze welt anlachet. Nebulae a turbinibus agitatae, 2. Petr. 2. vel potius nubes, ut sola Germanica habet: cum nebulae non perinde a ventis agitentur, et in Graeco sit νεφέλαι, non

ut si quis haberet spinas aut aculeos in oculis. Sic futuras gentes Iudaeis, nisi prorsus exterminentur, minatur Deus. Acuere oculos contra aliquem, est, hostiliter eum intueri. Iob 16, Hostis meus acuit oculos suos contra me. Sic Germani dicunt, Einen scharf ansehen, etc. Er sahe mich an, gleich als wolt ehr mich durchsehen quasi vellet me penetrare oculis. Annuere oculis, significat fraudulentis et perniciosis machinamentis, considerationibus et insidiis aliis moliri exitium. Qui enim prava consilia voluunt, sive propter iniustitiam [?: ] tus, sive

locis ac regionibus plus utantur pane in victu, quam in Germania, ubi simul plura fercula apponi solent: cum alibi saepe tantum unicum ferculum, aut aliquid pauxillum obsonii pani adiiciatur. Simili tamen modo Germani hac voce utuntur, cum dicunt, Einem das brot fur dem maul weckschneiden: oder, Er kan sein brot wol erwerben: id est, necessaria vitae. Panis per metaphoram significat Christo, spirituale alimentum, Iohan. 6. id est, meritum ac passionem corporis sui, seu iustitiam, ab eo obediendo et patiendo praestitam, quibus perinde alitur anima nostra ac vivificatur, ut corpus pane.

partes habebat. Venire in parte haereditatis: Iosuae 13. id est, partem capere. Partes vulpium erunt. Psal. 63. id est, illis cedent in partem: pro, insepulti erunt, eoque a lupis et vulpibus denorabuntur. Sic ferme vulgari sermone, idque propemodum proverbialiter dicitur, Er wirdt dem hencker, oder den raben zu teil, Das verirrete schaff wird den wolfen zu teil. Partem sicuti partem comedent, Deut. 18. pro, legitimam partem, aut sicut caeteri quibus iusta pars debetur. Pars contingens, quadrans, conveniens aut debita alicui, seu rata portio eius,

alludit ad Thren. 3 caput, ubi propheta inquit: Abstersum et reiectamenta posuisti nos inter populos. Germani habent duas vicinas locutiones, et huic Paulinae non admodum absimiles: ut cum de aliquo contumeliis omnium exposito vilique homuncione dicunt, Iederman wischt die schuh an in, Er ist iedermans fusstuch, Quilibet in eum extergit calceos suos, veluti affricando eos ad ipsum, sicut ad lapidem aut lignum solemus lutulentum calceum pedi indutum affricare. Item, Ego cogor esse omnium pannus pedum: id est, quo omnes suos pedes calceosve extergunt. Sic etiam utuntur voce

atque proventum vineae. id est, ne forte ex unius prophanitate reliqua prophanentur. Plenitudo staturae. pro tota statura. 1. Sam. 28. Et cecidit plenitudine staturae suae. id est, tota statura sua. id est, concidit Saul prae terrore porrectus, quam longus fuit. Germanica locutio vicina est, Er fiel so lang er war. Plenitudinis lapides, Exodi 25. 28 et 35. id est, lapilli preciosi, qui auro aut argento includi solent, quia foramina aut loca pro illis vacua relicta replent vel explent, ut palae in annulis. Plenitudo gentium. id est, amplissima ac veluti plena gens, integraque

vineae. id est, ne forte ex unius prophanitate reliqua prophanentur. Plenitudo staturae. pro tota statura. 1. Sam. 28. Et cecidit plenitudine staturae suae. id est, tota statura sua. id est, concidit Saul prae terrore porrectus, quam longus fuit. Germanica locutio vicina est, Er fiel so lang er war. Plenitudinis lapides, Exodi 25. 28 et 35. id est, lapilli preciosi, qui auro aut argento includi solent, quia foramina aut loca pro illis vacua relicta replent vel explent, ut palae in annulis. Plenitudo gentium. id est, amplissima ac veluti plena gens, integraque natio. Gen. 48.

delectamurque eius aspectu, sicut et equi generosi. At Deus istas humanas vires non curat, nec eis victoriam largitur: sed pro suo arbitrio, timentibus ac invocantibus eum. Sic et in vulgaribus sanguis Germanica et Italica celebrantur tibiae pro toto labore hominis, Starcke unnd schwache bein, er stehet auff [?: sc--chen ] beinen: Es muessen starcke bein sein, die da sollen gute [?: ] bogen, etc. Tibia, per metaph. instrumentum musicum [?: ] significat interdum in Sacris laeticiam. Isa. 30, Laeticia [?: ] dis erit,

facere rectitudinem. Psal. 35, Surrexerunt contra me testes mendaces, quae non cognovi interrogaverunt me: id est, quae non perpetraram, de iis me accusabant et examinabant. Sic Psal. 7, Ignorantia, pro innocentia aut negatione ponitur. Sic Germani quoque dicunt, Er will nichts darvon wissen: i. fingit se esse innocentem. Tale est et illud Esa. 53, Noticia sui iustificabit multos, id est, noticia fidente, et simul suo merito. Ier. 2, Tenentes legem non noverunt me. Ioan. 16, Haec facient vobis, quia non noverunt patrem neque me: ubi non de noticia,

subornatam technam, ut et potiretur impurus incestator ac adultera suo impio desiderio, et rex ad vulgus excusari posset, quod invitus iuramento et tot procerum iudicio coactus sit, interficiendo Ioannem petitioni filiae satisfacere. Vide nostram glossam super Matth. 14. Sic Germani dicunt, Er tregt laidt und trauret / de alicuius morte. Quae voces cum sint proprie interni affectus aut dolores, externum tamen gestum ac speciem luctus eis denotant. Tale prorsus est illud Virgilianum Aeneid. 2, quod Calchas recusaverit indicare, quem numina poscant ad sacrificium, Vix tandem magnis

treibet und fordert der Geist wider das Fleisch / und wil seinen lust haben. Diser zank weret in uns / so lang wir leben / in einem mehr / im andern weniger / darnach der Geist oder Fleisch stercker wirt: und ist doch der ganze mensch beides Geist und Fleisch / der mit im selbst streitet / biss er ganz geistlich werde. Ubi clare ait, illud malum pugnans cum spiritu, esse ipsummet hominem, nempe animam rationalem. Formo ergo hinc integrum syllogismum sic: Homo est substantia: Homo, praesertim vero eius nobilissima pars, nempe anima rationalis, est illa

/ wider ihr fleisch mit grosser muehe und fahr streiten / und das fleisch mit ganzer natur wider die gnad fichtet. Ists dann nicht ein grosser blinder irrthum / dass man lehren thar / der natuerliche freie wille moege sich wenden zu dem geist ausser der gnaden / die gnad such en und begeren: so er fast flencht / ja wider sie wuetet / wann sie gegenwertig ist? Belche vernunft entsetzet sich nicht darfuer / dass fleisch und geist die groessesten zwei feind sind / und soll doch das fleisch seinen feind den geist begeren und suchen / so jederman in ihm selbs fuelet / wie alle kraft wider die

et qualem Religionem orbi terrarum praeformaturus. LATOMI. Der Latomus geht eben also mit der Heiligen Schrift um / wie die andern jetzige Papisten: nemlich / das er (da sie ihm und allen menschen geben ist / das sie als ein klares licht in disem jemerlichen finstern thal fuerleuchten / und er ir nachfolgen solte) fein meisterlich die ordnung gar umkehret / das sie ihme und seinen mit papisten nachfolgen solt / wo er sie nur hin bei der nasen oder bei den

Der Latomus geht eben also mit der Heiligen Schrift um / wie die andern jetzige Papisten: nemlich / das er (da sie ihm und allen menschen geben ist / das sie als ein klares licht in disem jemerlichen finstern thal fuerleuchten / und er ir nachfolgen solte) fein meisterlich die ordnung gar umkehret / das sie ihme und seinen mit papisten nachfolgen solt / wo er sie nur hin bei der nasen oder bei den oren mit gewalt ziehet. Er tut aber solches durch ein Schwenkffeldische behendigkeit / nemlich das die Heilige Schrift nur ein

die andern jetzige Papisten: nemlich / das er (da sie ihm und allen menschen geben ist / das sie als ein klares licht in disem jemerlichen finstern thal fuerleuchten / und er ir nachfolgen solte) fein meisterlich die ordnung gar umkehret / das sie ihme und seinen mit papisten nachfolgen solt / wo er sie nur hin bei der nasen oder bei den oren mit gewalt ziehet. Er tut aber solches durch ein Schwenkffeldische behendigkeit / nemlich das die Heilige Schrift nur ein stummer todter Buechstab seie. Sein aber und seiner mitpapisten verstandt / weisedheit und geist sen der rechte Geistliche

menschen geben ist / das sie als ein klares licht in disem jemerlichen finstern thal fuerleuchten / und er ir nachfolgen solte) fein meisterlich die ordnung gar umkehret / das sie ihme und seinen mit papisten nachfolgen solt / wo er sie nur hin bei der nasen oder bei den oren mit gewalt ziehet. Er tut aber solches durch ein Schwenkffeldische behendigkeit / nemlich das die Heilige Schrift nur ein stummer todter Buechstab seie. Sein aber und seiner mitpapisten verstandt / weisedheit und geist sen der rechte Geistliche verstandt der Schrift / dem man allein folgen sol und muess. Nun folget

herzens / da / wie sie fuergeben / alles rechtes begrieffen / verschlossen sind / in die Kirche und Religion Gottes aussspeiet) wie dan der herz in seinem abscheid selbst geredt und versprochen hatte. Rogabo patrem (sagt er) et alium consolatorem dabit vobis, ut maneat vobiscum in aeternum, spiritum veritatis, quem mundus non potest accipere: quia non videt eum, nec novit eum: vos autem cognoscitis eum, quia apud vos manet, et in vobis erit. Item: Haec locutus sum vobis, apud vos manens: paracletus autem

multa habeo vobis dicere, sed cum venerit Spiritus paracletus, etc. (Solches hat der Heilige Geist durch die eingebung und beschreibung der Heiligen Schrift und erklerung der selben aussgericht / was er ihn derselben nicht verfasset hat / das lehret er auch nicht.) Was von heller und klerer hie auss der Schrift bezeueget werden? dann das Gott sein wort nicht allein durch seine Propheten und Apostel in

paracletus, etc. (Solches hat der Heilige Geist durch die eingebung und beschreibung der Heiligen Schrift und erklerung der selben aussgericht / was er ihn derselben nicht verfasset hat / das lehret er auch nicht.) Was von heller und klerer hie auss der Schrift bezeueget werden? dann das Gott sein wort nicht allein durch seine Propheten und Apostel in der Schrift begrieffen habe / sonder auch dasselb

fuer ein ketzer gehalten werden. Du magst glauben was du wilt / ich wil und kan dich darzu nicht dringen. Diss soltu aber gewiss sind / das Gott sein Kirch (nemlich die Hohen Priester und Prelaten) welche er so thewr durch das bluet seines geliebten Sohns erkaufft hat / nicht verlasse / nimmermehr verlassen wirt / auch von anfang biss anher (wie auch in der Biblischen geschrift allenthalben klar zueersehen) me verlassen hat. Wiewol man den Propheten / als den verkuendern des willen Gottes / jeder

Wer ein jeder sei / will ich nicht urtheilen / damit ich selbst nicht geurteilet werde / (O du stummer hund / und blinder wechter oder leiter / wilt du nicht sehen den Beerwolff / oder Antichrist)? Ich wolt aber gern sehen / das allenthalben recht zugienge: und ein jeder sich hielt wie er es gegen Gott und der welt verantworten fundt. Das du aber meinst / den suendigen oder auch gottlosen (wir sagen / der verfue]rischen Prelaten) sampt andern rechtgeordneten diener der Kirchen / sei man nicht schuldig zuglauben / noch zugehorsamen / Findes tu viel einen andern bescheid bei dem

welt verantworten fundt. Das du aber meinst / den suendigen oder auch gottlosen (wir sagen / der verfue]rischen Prelaten) sampt andern rechtgeordneten diener der Kirchen / sei man nicht schuldig zuglauben / noch zugehorsamen / Findes tu viel einen andern bescheid bei dem herren im Evangelio / da er die seinen warnet / und ihnen befilt / das sie den Schriftgelehrten und Phariscern gehorsam sind / nicht in einem oder mehr stucken / sonder durchauss in allem was sie ihnen von Ampts wegen vorhielten und gebotten. Scribae et Pharisaei ( sagt er ) qui sederunt super cathedram Mosi, omnia quae

andern bescheid bei dem herren im Evangelio / da er die seinen warnet / und ihnen befilt / das sie den Schriftgelehrten und Phariscern gehorsam sind / nicht in einem oder mehr stucken / sonder durchauss in allem was sie ihnen von Ampts wegen vorhielten und gebotten. Scribae et Pharisaei ( sagt er ) qui sederunt super cathedram Mosi, omnia quae dicunt vobis, facite. etc. Omnia, sagt der herr / und nimpt nichts auss (Alles was sie auss Moses stuel oder lehr lereten / sonst sagt er / huetet euch fuer dem saurteig der Phariseer) Aber was sie tun / setz er darzu / das solt ihr

in allem was sie ihnen von Ampts wegen vorhielten und gebotten. Scribae et Pharisaei ( sagt er ) qui sederunt super cathedram Mosi, omnia quae dicunt vobis, facite. etc. Omnia, sagt der herr / und nimpt nichts auss (Alles was sie auss Moses stuel oder lehr lereten / sonst sagt er / huetet euch fuer dem saurteig der Phariseer) Aber was sie tun / setz er darzu / das solt ihr tun / dann sie sagen wol / tuns aber selbs nicht. Unnd diss solt du verstehn / was die Prelaten gebieten (Christlicher lehre und dem wort Gottes gemaess) nicht auss ihren eigen koepfen / sonder nach

et Pharisaei ( sagt er ) qui sederunt super cathedram Mosi, omnia quae dicunt vobis, facite. etc. Omnia, sagt der herr / und nimpt nichts auss (Alles was sie auss Moses stuel oder lehr lereten / sonst sagt er / huetet euch fuer dem saurteig der Phariseer) Aber was sie tun / setz er darzu / das solt ihr tun / dann sie sagen wol / tuns aber selbs nicht. Unnd diss solt du verstehn / was die Prelaten gebieten (Christlicher lehre und dem wort Gottes gemaess) nicht auss ihren eigen koepfen / sonder nach aussweisung und erklaerung der allgemeinen kirchen / (der Bapst und die

gebunden an euere dreifache kron / spitzhuete / Cardinalshuete / und Bischoffe auss Seidon) wie der heilig Cyprianus / und nach ihme der heilige und hochgelerte Augustinus / sampt der ganzen Catolischen Kirchen / vor tausend jaren und noch / gelert und geschrieben haben / sunst wueste keiner / ob er einig Sacrament der Kirchen je recht empfangen heit / oder empfangen wurde. Sonder Gott wirket eigener und Guettlicher kraft / durch den Diener / als durch ein Instrument seiner barmherzigkeit. Derhalben dann auch

4.86  Scintillae absistunt, longo via limite fulget:
4.87  Talis ab aetherio stellantis vertice Olympi.
4.88  Delapsa in medium Pallas. stupor altus Achivos,
4.89  Er Troas pariter, monstrum ut videre, tenebat.
4.90  Atque tuens aliquis, suspensa mente, sodalem: 90
4.91  Triste vel, ajebat, bellum, pugnasque novabit,

dicere corrumpantur. Sed non persuadet: itaque nihil de vocula sollicitor. — medium re cautus etc. Quamquam jj.er^a (puXaa asSou dictum putet Heinsius heic de tempore tantum opportuno ad

4 (a) In Vestigiis Diaetarum pag. 229. "Dominae reginae... quam principaliter jure geniturae hoc regnum concernere dignoscitur." 5 (b) "Ob das wurde, das er (Albert) abgieng mit Todt, ehe dann ich, dass die ungarischen Herren geistlich und weltlich mich und meine Erben als rechte erbliche Herrschaft zu Herrn und Erben des Königreichs Hungarn aufnemen und halten solten", cet.

adversus regem Carolum; curia ergo ordinavit judices qui regis negotium inquirerent; denominati ergo sunt 150 judices. 27.1 Huic comissioni curia inferior plenam potestatem rerum gerendarum commisit, citatus ergo rex 4-er in faciem huius judicii tractus est; accusatus fuit tirranidis exercitae, praedae actae in regno, sanguinis temere in regno effusi per bella civilia, et proditionis patriae; Carolus provocans ad suam majestatem dixit se non respondere huic colluviei hominum illegitime congregatae;

K' sebbi ljepe kogne uſeti 10 Nailjepscemu nemoch huda Smaertno prjeti. Onſe svak – cjaſ jadda, i tusgi Ghdjno kogna ghinnut viddi, Er ikakkav ljek neslusgi, 15 Placcat slîdi! Kad Seglianin gnemmu obbechia Kogna taj – cjaſ oſdravitti, Komu od drusijeh kreppoſ vechia Kognuh bitti: 20

Tescko i ſapjehani cim mnoghi chjute trud 5 Etose nakani tù doch neſnam od kud Lovorko, koga san podugli usciko bj, I on tù hrast jedan uſe sjechi sebi, Naulasc i obra tega, er ſna s' mallo truda Oborit dachjega. Kako ne? Od svuda 10 Kada dub biasce staros pridobila, I hrekmu vech ſjasce, nego na dva dila. Udren dub od gnega krechjese ù varhu

I hrekmu vech ſjasce, nego na dva dila. Udren dub od gnega krechjese ù varhu I dae udrit jacega, paobi na svarhu. Tù cjudo al iſnenad bj veglje viditi, 15 Sjekirom er on kad jur posce mlatiti U hrek unutrie, sctoch' vidjet? Smokrenu Eto on iſvlacie, medom i sljepgljenu. Medom, kê pomgniva tù pcela sakupi. K' domuse uputiva pospjescno, i pokupi 20

Deva, i Kuna. Kad Deve veliki staſ Kuna rasgleda Cjuddise Priliki, zijech straha ter predda. Er Tjelo kakvoje, varraſe da tako Saerzechie bit svoje moghuchje jednako: Prignutti koljennâ, nu docîm gleddaje 5 Gdje prima bremmenâ, slobbodno pitaje: Tvê Plechi

I ki duh nauzim vrjednim goi gnima, Zjegnasce, prema gnim blagodaran da ima Odvisce zjegnen bit, dobra tâ kadaim 5 Uſbude ostavit, resise duscja s' kim Ovi er jednoga bogatza vidjasce, Ki dobra josc mnoga s' trudom nastojasce S' trùdom karvavim stech, ſasctono tuſcjan ti, (Gnemu ovako htje rech) tvoj duh pecjaliti? 10 Kom'

Uſbudesc s' teſima radgnami ostaviti. Nu ako sarze gnim jurje iſopaceno, Cinichjesc, gore s' tim daim bude isctechjeno. Receno jes s' toga: ni dobru nemoj ti (ſadovogli er malloga) bogastva kupiti, 20 Ni ſlu ostaviti nebud blaga dosti Erchjega istrosciti svoje ù povoglnosti Pripov. VIII.

kim ſcena svaka, kâ omiliti 5 Nastoi, urescena iscte sveghjer biti, S' vrata odmechjesc tvoga sama, ers' ohola, ti? (Gosp.) Ne zjeni da s' toga jate htjeh smetnuti Nego er scto chjutim, ſlo davisc dame ti. (Ogharg.) Trak popusti, i vech tim nebudse strasciti 10 (Gosp)Alimi i tako ti vrat davisc.(Ogharg) Boglje tô Htjejmi tomaciti.

ſdrav nemochjan. Daje ſloces Scturiza ljekaru vegljasce, ſasve pomast liza, sraznaga kaſasce. Nemochi bigljega s' dvora er vidit nj, Naravi on gnega plascive odvech mni Jerga svjetovati uſe da ſlu voglju, 5 I brighe tjerati bude, kêga koglju. Scturiza al er isto govorit sljedimu,

Nemochi bigljega s' dvora er vidit nj, Naravi on gnega plascive odvech mni Jerga svjetovati uſe da ſlu voglju, 5 I brighe tjerati bude, kêga koglju. Scturiza al er isto govorit sljedimu, Ljekar mnoghe uſ tô nemochi broimu, Ke ù nami stati obicnesu ù potaj, Damue obaſnati, kû ima cjovjek taj. 10 Niednom on od ti' gnemu er

al er isto govorit sljedimu, Ljekar mnoghe uſ tô nemochi broimu, Ke ù nami stati obicnesu ù potaj, Damue obaſnati, kû ima cjovjek taj. 10 Niednom on od ti' gnemu er odgovara Nemochj da pati, strah uſe ljekara Zarna [...], raſbita, odviscju kû ù gnem mni, Luda, al mahnita jurga ucinila nj. Scturiza, komu sva van ſdravglja

uſe ljekara Zarna [...], raſbita, odviscju kû ù gnem mni, Luda, al mahnita jurga ucinila nj. Scturiza, komu sva van ſdravglja nestasce, 15 ſa sebe sckarbgliva ljekara er vidjasce, Raſdrjesci uſo ti s' tri rjeci ovako. Naprjeda vechje ti nehodi nikako. Ja ſdravglje doista da imam, budti ſnat, Al golo erje tô, nemochi on jest brat.

Pr. Na bjedno scigljese svaka bjed dohodi. Pastjer, i Jagniza. Jur Ovza raghjasce, i kuje okotila Jagniza er biasce mallo ſdrava tila, Pastjerju oſdravit nastoi s' ljezima, Neſnajuch, kâ mnosc prit k' gnoj novih ſalâ ima Nemochi cim tila njesctose biasce 5 Jagnizi

Daseje videchi dracjajoj ſabila. Kadjomje iſvuce van pastjer, i obloſci Travom, kû iſtuce, boljojse odloſci, I opet vodie jur ſdravu na pasce, 15 Ali ondje er ije plascno, i mal ſcgvatasce, Takose raſceſce karvjoj, da ranize Tjelo sve sastrjesce pune sukarvize. Dase opoganile nebi drughe, sa svim Gnu lûcj: oſdravile

Dase opoganile nebi drughe, sa svim Gnu lûcj: oſdravile bjehuse rane cim 20 S' podobnim ljezima, k' staduje pristavi. Dva cimse al roſima biu ovna na travi, Jedan, er ljena bj ubjeghnut, s' cesti ſlom Nemilojoj probi desno rebro s' rogom. Nesrichja, jaoh! na tô Pastjer rece tada, 25 Tebe samu ſascto svaka svegh dopada? Pod

Iſa vuka i Koſlichiſu siti. Koſlichi pritusti. Pretile ù grad Segljan vechje negh opchjasce, Koſlichje er jedan dan doghna, scgnih ufasce. Veglju dobit sebi. Kupovâc jur sila Okolo gnega bj ù cjas- se okupila. Ù scto oni svakoga od koſlich' pipaju, 5 Tuste i vide, od toga kie uſrok

zjenit, da ù svima Kuscjosam dobre tê, ka srechje Koſlima. Mnoghemi uhiti vuk silni iſ pasce: Al kadse on nasiti, ki meni iſostasce, 10 S' maline gnihove trave er sve ljepsce Griſkaju one i ove, mnogo opretigljesce. S' veglje rjeke kad sit moguch- se napio, S' tracka uboſim pit neſavid' nemio.

paka vadi, i batom mlati, Ù sliku ter svaka ſcjughjenu obrati. 10 Pomgnivo ki svu tû segljanin ghledasce Kovacja rabotu, lasnuje zjegnasce. Damu dà jur pita orudja, er da obrati Gvoſdje ù lemesc kriv tâ hochje, i jurga mlati Ù Kovacja Rataj pritvoren iſnenad. 15 Nevjesta ali taj sa posao gnega kad Momce od kovacnize ughleda,

on stavise, da domachja mûkom Pohlepno gostise gnegova kucka tom, Lupesctini on ù toj jednomje uhvati, 5 I dobro rebra gnoj sctapinom iſmlati. Al niscta, svighjase er opet beſ svjeta Na mûku vrachjase, bjenaje i opeta Iſtjerana na dvor iſ kuchje cesto bj, Al ſliza ki otvor ſa uljest nasclabi. 10 ſasve da i drugajoj jescjase

Vajmeh cjudda! 25 Osctre svudda Obkrusgiuje taj- cjas dracce Po Naredbi kraglia od Nebbi, Smjenna sacce Er oholloſ taku u sebbi: 30 Tom u sgoddi Dracce ploddi Ruſa oholla sred Livaddâ Gnoij okollo nitje uressa S' huda udessa 35

zjech, kê dava druſime, Bj dato njekom stech slavno ù gradu ime. Meu inim ù gnega Moguch ide njeki, Prosit ki uſega, dabi i gnemu nauk ki Slobodno iſreko. Najboglje er on mgnjasce 5 Prorecje da njeko gnemu pristojasce, Tko scto, rece, cini, sebi cini. Cjoek taj Priprostu prem zini rjec ovu, i ù cjas saj

Svukud strah od marti pratie, i sveghse gnoj Prid ocima varti Lav slizi ù nemiloj. Na dubu sjedechi tad gnoj Vran ovako: Ù strahu i smechi ti nebud nikako, Er Deva njesi ti gharbava, nitje vrat 15 Put parsi skucenti, nit imasc ti harbat Podoban ſa nosit bremena; ti od pseta Vech splascena imasc bit, i gljudskih ſapletâ. Oci

ſa nosit bremena; ti od pseta Vech splascena imasc bit, i gljudskih ſapletâ. Oci ona uſgori uſdiſcjuch, spardasti Cjakagljaz, govori, naſbiglsi Vrane ti, 20 Poveglje er kragljâ ucit hoch mene, ka ù svisti Nadhodim, mogu rit, tebe i ù godiscti. Da Lav kragl stavi – ti samar, i svjedok pak, I Sudaz on isti receti ù glas jak, Tichjesc

brani gnem konop travu gristi, I djeza nagn stjegnem mechjuse u nesvisti. Bolechse ona gnim ſa ſla tâ recemu: 15 Neboghsi, kao vidim, sasma tjelu ù temu. Ostavga (er tô mni da moſce) ter hiti Drugogase, tuſcni da magn vik trajesc ti. Rilo on placno ochjeri, pak rece, na cin tvoj Ti mene ne mjeri, prjateglju draghi moj. 20 S' boglje

ti to ſlato predese, i da opet pak Ljepirse pribili priporodisc na svit, Da plod tvoj ti mili tac bude vjekovit. A ja svegh u istoj koſci imam ſciviti, 25 Ù boglje er udes moj nedase obratiti Tugami tolizim nesrechja njeke trê Ufagne isto ù gnim od dobra da satre. Pripov. XXVIII.

XXX. Pr. Plata na vrata. Cjovjek opak, i Plata ù Nemeſi promjegnena. Beſ svjedoka er dilo ſô cjovjek zjegnasce Da odvech nemilo tvorio biasce, Smion doma poghje, vecera, i san udil Tihimu pridoghje, nochi i dobar pospa dil. Plata kae vidjela s' barda

Smion doma poghje, vecera, i san udil Tihimu pridoghje, nochi i dobar pospa dil. Plata kae vidjela s' barda visokoga 5 Prihuda tâ djela, ghnjevise rad toga, Dostojno i er spravglja uſdarje gnemu dat, Na praghse postavlja kuchje ſa spravna stât Mac- mu iſnenada ù parsi ſabiti, Vrata otvori kada ſa na dver stupiti. 10 Dobro ide poso

Mnoſise rad tega ù Selu ijeghjahu, Prikovnim i gnega rjecima pezahu, Koi beſ trosciti pjeneſe ù dvoizu Mogoje uciniti spornu vecerizu. 10 Dicno- spravni er da ti provodi (vegljahu) ſetâse bogati' ne inih primahu. Kad Mopso raſborit, i vjesct svjetu tako Cju gnime rugh tvarit, receim ovako. Sctono vi tlapite nik unaprjed

Ti ſcderzi da svisu ſaplatil, cju se vech. Da i ja scto ovemu prilicne iſmislim, Prisjesti po cemu tarbusim, ſlochje tim Tabusim beſadna: al ne ù parvima Smokvamî (er svak ſna, da loſa proch gnima 10 Iſnaghje tô prie) ſasjede postavi, Ù onih, odznie kê rastû, var stavi. Gnim slika istaje, i pomast, kô u parvih, Al soka dostaje

Raklize, ſa kom da ghine ſna. Od sve on raſbludnize cimse vrachja dozna, Sasvim praſne sude naghje: tada ù svôm Sarzu s' prave osude krivo da sebi istom, Iſgubi er scgne dobit. I ſa sctete svoje 15 Dach' vechje on pomgniv bit staracjaz mnioje. Al ſa gnom er ghine povolgno ſa stvari, I posle svê ine mallo Medar mari. Ki pomgnu

naghje: tada ù svôm Sarzu s' prave osude krivo da sebi istom, Iſgubi er scgne dobit. I ſa sctete svoje 15 Dach' vechje on pomgniv bit staracjaz mnioje. Al ſa gnom er ghine povolgno ſa stvari, I posle svê ine mallo Medar mari. Ki pomgnu ù svoima stvarim nestavgljaju, U gnih pak istima sctetu oni primaju.

Gliubovnik vaerhu svoijeh posallâ Nepomgnjiv. Cîm Siglo Mljeka naghiosce Psi, gnegga locat poghiosce Beſ straha, sumgne, beſ smuchje, Er pusto stasce van kuchie, Kad tome Pastjer u sgoddi, 5 Star po tem putu prohoddi; Slobbodno locat ugledda Pse kada. saerdit od jeda, Sasve

Kâtje saerze sanjela, Sasvijem pammet i smela: Isprasni jesu tvî trudi, 15 Goranko, Mahnit nebuddi Star ovvo dobro govorri Er posna Gliubav kâ morri Goranku saerze cîm viddi, Ghdje baerso hodit on slîdi 20 Put draghe, mille Pljevnize Ghizdavva gdjeje Gliubizze; Od

Ghizdavva gdjeje Gliubizze; Od gne kad k' domu dohoddj, Svê prasno siglo nahoddi, Nicessa tada govorri, 25 Sam sebbe tescko prikorri, Er usrok posna tad pravi Kê sctette prima s' Gliubavi. Uffa star Pastjer, i zjeni Slu Narav jeda promjeni, 30 Kad sctettu posnat usbudde

Dvoiza s' cmulami. Dvoiza s' svim cmulam na vodu gredechi Stavisceih na kam, vidise uſ ki techi. Al mnoſi er biahu druſi ſa pristupit K' gnoj, oni cekahu, dokim red bude bit. Tù jedan drugoga cmulu uſe ghledati, 5 Kada iſ meu toga stamuse snjevati, Da ù gnoj jes njescto,

jes njescto, scto svoja neimasce, Savidan i ſatô ovamu vegljasce Tva cmula od moje jes boglja. Ovi gnem Veglj, da su oboje iste istjahne ù svem, 10 Od ghnile tvorene er iste, i da ù gnima Stvari neslicene na svê oko neima. Drughi, tughje kêmu jes milo hlepiti, Tê scjale, recemu, na stranu varſi ti. Vigh s' dvora tû tvoju kolie

da ù tvôju boglhaje zklechja mâs: Pak rukom i okom kuscjajuchju taj cjas, Zarnila ù gnoj njescto kad ù dnu ughleda, Kaſcimi sctoje to upitaga ureda. 20 Odadna er bj dil raſbjen, ſa vode da Uſlusci, ja obljepil paklomsamje od svuda. Kako hoch, al tvoja cmula i naziknuta Daje boglja, mnim ja, negh moja zjela tâ. Lakom ne toliko

Nemallo imajuchi vjescbatihse on stavi, 20 I iſ rana iſghledome na dobro nukati, Sctoga ne jednome ljetina htje iſdati, Istase nesrechja svarnu ù dobro gnim tâ, Er ruka sctedechja jur na tô obiknuta Oza cjuvat stoke; a druſi na obilne 25 Naucni obroke iſ mala i svilne Nositi hagline, veglje ù mal godiscta Svescto bj djedine

Pr. Da ne bj Orla, arghjavo-bismo proscli. Pigljugh, i Vrabzi. Pigljugh Vrabâz mnogo tjerajuch jednoga, Ki utich nj mogo, er iſda kriloga, ſa uhitit stasce, kad Oro, ki iſ viscega Metnutse spravgljasce iſnenad na gnega, S' naporom veglime sunuse i cim tuſci 5 Onse neprudnime krjesctom

Onse neprudnime krjesctom gnega udusci Zrjeva i sta vaditi. Iſ poghibja po tom Vrabzu bj iſiti, leti ſa druſcinom. Ali oni sasvim tim joscter strascjahu, Er leti da ſa gnim hud Pigljugh zjegnahu, 10 Svarnut i naſada oko nesmiahu. Umorni nu kada jurve svi biahu Cemprisa ù gustu kuchjuse sakrili, Dolechje i on tù, pak

Svarnut i naſada oko nesmiahu. Umorni nu kada jurve svi biahu Cemprisa ù gustu kuchjuse sakrili, Dolechje i on tù, pak velj, moi milli, Strascitse vechje nj, er oro ki uhiti 15 Pigljuga ucini da nas on ne hiti. Moguch slabijega kad stasce ſa satart, Ù ruzi jacega cestokrat naghje smart. Pripov.

svako gnegovo plakâgne dohodi. Nj cjudo, nogam cim ceparglja, i prahjoj Na perje pada, s' tim pragnemse diſce gnoj. ſla ptizo, on tada ſaupi, ſloj ſceni Ti slicisc, er kada ona glas poscteni 10 Ukaſat nastoi da ſgubgljen gnoj nie, Tad ù gnoj scto stoi, najvechje odkrie. Kada ſli stavese krivnosti da odmetnu, Tadih vecma nase oni

Kadga cju iſkati (scto stasce ù gnemu tad Datmu, al nedati) da hochje od gnega sad, I ruga gnemuse, alga prid Kadiu ſove ubogh, i tûse s' stran' govori obiu. Ovi, er ſlo hochje cjovjeka od ſakona 25 Raſlika, i pun ſlochje dighnut pak sva ona Pjeneſa ubogomu, ovako osudi: Da Franceſ ovomu ſa sve scto inudi Vremena boravi, na

ne ſla, kao druſiga Zjene, negh kao ù kuchi spoſna on istiga, Opora od vechje, i prem divje chjudi, Ufa, da svjes stechje, ni tascto u tem sudi, 50 Likurga ſcivot er Alkandro, i kreposti Svjetle imauch sveghjer prid ocim, to dosti Bj, da od tvardovrata prikrotakse ucini LIkurgu i ſvezata harnosga svâ cini.

jur sceghju biasce, Vodam u zaklenim onse oghledivasce. Rogâse visinom svoieh nasladi, I gustom diglinom, kâ mu je ùbradi. S' tega Ovzu, na isti kâ vir vodu pie, 5 Er neima ures ti, pun tlaci oholie. ſadovoglna al svîme onaje dobrima, Niti gnegovime ſavidi roſima, Ki er ne u gustime spljechjuse busima, ſadarſcjan po istime vechjekrat bit ima.10

kâ mu je ùbradi. S' tega Ovzu, na isti kâ vir vodu pie, 5 Er neima ures ti, pun tlaci oholie. ſadovoglna al svîme onaje dobrima, Niti gnegovime ſavidi roſima, Ki er ne u gustime spljechjuse busima, ſadarſcjan po istime vechjekrat bit ima.10 Da brada pak gnemu ſaludgna biasce, Nimu ona ù icemu da sluſci vegljasce, Ù koj i slamize gladno s' svake

Velechi da od pjeneſ; kê ù gnem nahodi, Jedva pol sada jes, i na sudga vodi. S' svjedozim ſakletim skaſa ovi istinu, I pusctan bj ſa tim; na prava al krivinu 20 Oni er stavi, iſgubhi na sudu ſlato tô "Broj, receno tad bj, da i putem naghjesc scto.“ Pripov. III. Pribroj, ako ina putu naghiesc.

Ribagne, Oò proljechja koje (kad mora reſcjagne) Nj vech cjut) cinise, i sve do pod ſimu Nepristav sljedise, kad vrjeme ugodimu. Od velika ova harcenja jes sprava, 5 Er osvem Brodova, cini s'kimse oprava, I ù gnih svakomu njekoliko glavâ, Kih svakise ù tomu ſa platu prodava, Mreſcju od [...] trjebaje pripravit, Lucja i toliko kolikchie dosta bit, 10

glavâ, Kih svakise ù tomu ſa platu prodava, Mreſcju od [...] trjebaje pripravit, Lucja i toliko kolikchie dosta bit, 10 Da nochi ù svakoj budeim gorjeti. Svjetlosti er po toj (cjudoje ovo rjeti) Ribe priteghnute prohode na stada. Mnosc mreſce ù metnute veglja upade kada, Parvo oni s' teſime bjehu ucinil kû 15 Spravam ù oneſime, iſvade potrosku.

Mnosc mreſce ù metnute veglja upade kada, Parvo oni s' teſime bjehu ucinil kû 15 Spravam ù oneſime, iſvade potrosku. Gosparim dobiti veglje pak ostaju, Cinuje er soliti, i ù sude stavgljaju; Nas Siniglaskome da targu oni isti Buduje s' vechjome prodati koristi. 20 More al kadase studeno josc chjuti, Al Pliskavizase pridkrajem ochjuti,

na [...], ſacjughjen ovako gnim veli s' kojome Pretigljet vi tako moghuste jescjome? Tô dobra, one gnem, s' tuda da odvisce 5 Stekosce ù tughjem mjesti, odgovorisce Er svake godine da sila gnimaje Vegli dil pucine proch, da budu ù kraje Toplie prinitse, ghdi jesce vech ima. Tad uſe molitse pohlepan on gnima, 10 Prohoda da dan ti kad toga bude doch,

sljediti; Kad silloſ Sjeverra dimaſce po tminni, Baersoijh satjerra pò Morrskom Puccini;20 Nemosge jur tada Svrakajh stignutti, Ù Morre nêgh padda cîm umor ochjuti; Er s' svoje Nesvjesti, rad svoga prikora, Nesrechne zijech ceſti toppise sred Morra. "Isgledchie mâ bitti Priciza svakkomu, 25 Buddese sdrusgiti da svakki slicnomu.“

ſa svoja uſega godiscta pitati. Ludosti kad tega cju Licbar iskati, Pace ovo ti pita recemu, vinograd Kolikoje od lita, ſgraghjena i kuchja kad.10 Tôti prudi, ne ſnat vjek Starza, er dokle svjes Starzim bude vladat, i ù losciem jakos jes. Mudar al magnechje chutjet ſla starosti, Alijh tarpjechje s' vechjom hrabrenosti. Pripov. VII.

Jancichja, jur vidi, da mljeka ſadosti Neima, daih slidi doit do sitosti. Ù gnima chjudisu raſlike, ovi ù svemu 5 Mioje, inisu nacini ù onemu. Pomgnivo dojasce oba, al er dosti Ni ovi sisasce, ni on zich praſnosti, Dojnizam i druſim (s'cesachje im biti Boglje) biasce gnim trjebase sluſciti. 10 Krotakje naghje, al man drughiju iskasce,

Parvi ima od vas dva, kom' bude Srechja dat, Da odovle parvomu iſvadim ime ja. Parvorodjenomu iſide tâ srechja. 10 Veseo on od pameti dar uſet htiasce, Ù zjeni er magnoj ti ſlatni pâs darſcjasce. Kad mlaghi vighje, pâs da ſlatni osta gnem S' komte, ſaupi ù ghlas, ja radosti uſimgljem, Svjetli Pasu, ki istim kraglimsi dostojan 15 Bôk pasat, na dar

Kad Mlaghj dar imma pun slatke raddosti Vesselo paâſ prima, gliubiga sa dosti. Dostojan, bessjeddi, ti kragle paâſatti, 15 Brattomſe cîm sljedi scjallivo rughati, Er zjeni s' Nesvjesti, dae boglij slatan Paâſ Srechnije josc cesti, nêgh dobbar svjetom glâſ Cîm hvale Dvojzza Boggovvîm davaju, Vessela tad Liza Dommaſe vrachiaju: 20 Ovvêmſu posgiudde

Mladich njeki imasce, kad gnemu ſgodom ſlom Njeki kaſivasce pridoscjalaz jednom Stranâ iſ Sarmatskieh da vele boglje bi 5 Mogao od oneſieh dobavit on sebi. Vjerova lasno tâ er svaku zjegnasce Boglju stvar, kâ iſ mjesta tughjase nosasce. S' toliko pjeneſ tê cetiri dobavi, Hvagljene od varste, s' koliko nebih ja 10 Na Svjetu svesctoje psetegna kupio.

Ovima ſostalo marsko jes, jedu tô Ù jednu rjec stare iſtjera; s' kim stoi Svamusu sadare raſbluda, gnih goi. 20 Nu ako hoch ſnati, scto bj ipak, sad chjut' rech. Od gnih obilati' jescjam er siti odvech, Cetiri od teſih, tojes svi ù godinu Toliko hvagljenih kucjakmu iſghinu. Grad oni prav nie, ki tjera svoje van, 25 A tughje milie chjuti blagodaran.

Cim sljedi i u tima barſobjeguhju on Nesvjesno mjestima, odvisce i smion, Ter ſagnom mechjese sctapom, daju utuce, Strascni iſnenadnese Vuk oprema gnem vuce. Mrech on strahom lele! Rece, ki er htjeh Tjerat svjer ne vele sctetnu, onu susreh. Pripov. XI. Tjerrajuchi Lisizzu, nastupioje na Vuka. Ciovjek kunu

koga cetiri Plachja srebarnize nadan, dase ſcgivi. Pasech tù ù svima doborse ustustio Kogn bjesce udima, i dosta uſnaſcio 10 Tad s' komga mogasce koristi prodati, Al er hlepiasce josc vechju imati, I drugu hochjega tù darſcjat godinu, Po tem da pretegljega iſvede nacinu. I drugo prohodi godiscte, tadaga 15 Na pazar iſvodi, da boglje prodaga

Po tem da pretegljega iſvede nacinu. I drugo prohodi godiscte, tadaga 15 Na pazar iſvodi, da boglje prodaga Prozjenom tjera al svih; da sniſci, gnem vele, Nemogu, er ſa dvih godine ja zjele Ù pascgnemu konja pogljusam hranio, I ſa tô poglje ja dosta sam harcio. 20 Man rece: usigljen toliko prodati Onga bj, koliko tô ſa poglje plati.

Rugatse gnemu sta, ſovega i bastaha. Nisctave smachjasce on na tô, rjeczome Negh samo odgognasce ti podrugh ovome. "I kogodi, ſnaj, nosi sobome, niscta ti U druſih neprosi, er ima ſadosti.“ Ljeto proghje, i pocesce mjesezi sljedom it Studeni, kad jesce krjes bjesce potrebit, I briſcjan da ſato lipsati od glada 15 Nebude doba ù tô, i tescka od jada,

Priciza XIV. Pr. Neulomi noſc ù kudi. Noſc ulomjen ù kudi. Darva od makljenova njekie er kogna htio Udegljat, jur na ova tvorjase stavio. Dobrocesan s glave pocetak bj dao, Pak redom djele sve ostale ureſao. Uratmu uſdiſasce visokse, a griva 5 Gustase

Cim meni dato jes na osami, i uſ put Vegljos nebeskoga prostora uſcivat, I jarma od svakoga iſbavgljena ovdi stât. 10 Gnoj ona: ſnaj, meni dasu ova mjestia Ugodna, i ù zjeni, ù gnihse er rodih ja Akoje pak bitak ſdruſcen moj s' kiem ſlom, Menisce mnogo lak ucinil s' obikom. Podloſcnos al targnu, kom – me ti prikara, 15 Od mnoſih uſrok gnu ja naghjoh dobarâ.

Ù mojom slobboddi cîm mirno pribivam, I srechnom ù sgoddi Povjettarz usgivam Druggajij tad recce: Svakkaje ceſ menni, Cîm stoijm dalecce, gdje buſi skrovveni,10 Er ovvêm ù Mjestu kad taerpjm Slo koje, Utjehu ja cestu, slatke immam pokoje; Ù dragom samochi mirnaſam od vechie, Nebbeske pomochi, sve kusciam i srechie. Sctò sgivem ù Dracci, satome ne

mnogo. On dase pohlepan neukaſce, ù sjutrascni 15 Neide k' gnemu dan, negh prikosjutrascni. Tadmuje ovi reko: scto njesi jucer ti, Kadasamte ceko, dinar doscjo uſeti? Er jutro, dobra cim prigoda menje bil, Targovjem ù njekim jasamga uloſcil. 20 Stavnu al rjec dajemti, nedjeglje drughe tê Da imatchjesc pjeneſ ti s' napredkom kamate. Kad ovi rôk proghje,

Da imatchjesc pjeneſ ti s' napredkom kamate. Kad ovi rôk proghje, mnechi da svakako Iſnova pridoghje, mnechi da svakako Dinarchje poteghnut. Ù rukah al tada 25 Bolesno ſateghnut er leſcj, i jad⸠Vadjasce s' tomse svôm nemochi, velechi, Oſdravi da potom, s' sebechje dugh smechi. On, komu marski ti, ſaman cini koje, Pocese bit puti, ovamu rekoje. 30

Nehtjeju on teghnuti, djelise ſa tjeme. S' sjekirom doleti pak drughi, i velj tâ, 10 Na ſemglju imasc ti danas bit metnuta. Kom ona: misli ti boglje tô, ja vegljut, Veglju er kû iſvaditi koris chjesc jedan put, Do ſcilâ svu posjech budescme ti kada, Nechjese k' tebi vech povratit iakda. 15 Nu akome sjechi kad ter kad budesc ti Magnechjesc s' tim stechi, al stavne

Nu akome sjechi kad ter kad budesc ti Magnechjesc s' tim stechi, al stavne koristi. Dobroga svjetova Gora, al necju on. Scto donje stvar ova? Od obih napokon Nesvjes pedepsana vidjese, er hodechi 20 Nakon malo dana ovi darva sjechi, Naghje posjecen gaj; a darvâ buduchi Skupio mnogo taj, plahoih ù kuchi Tako gorj, kao nighda dachje nestat. Al kad sva,

Sviroku udigl svû ſa pasbi ſadio, 5 Onbi isti paka tù pokupit stupio Scto bimu svak mjedi povoglno davao. Cim pjet tako sljedi, svud hvale stekao Ne mallo biasce; al sebe er istoga On vech pocignasce zjenit iſa toga 10 I svoim pjesnima sluſciti stadese. Ali niscta ù gnima ugljudno cjujese, Gnega svi tlaciti pocesce, i vechjese Ù puku

Kî s' jednijem ummje rommonnom sviriti, Da hranu dobbje, skittose po svîti: Cîm svirit dospîva, kuppechi dinare, Svû sa paâſ sadîva Sviroku tadare; Er Pukom odasvud hvaglienje tad bio, 5 Odvisce Ciovjek lud sam sebbe zjennio, Svakkijem ponossit hvalami, vesseo Rasliko rammonnit po Svjetu pocceo: Nesrechjan cîm budde neugodno sviriti,

prie, I surlu sadijo, kad svirit dospije Nebise sad s' gnime, scialljo Puk svudda 15 Nittibi gnem imme Cjovjeka do luda. "Stvar svakka triebaje, da svaerhu svoju imma, Er stavnoſ takaje, red stvarjm u svjma.“ XIX.

tâ Obilnostse stece tebi cjudnovata, Da mene svghjer ti ù plodu prihodisc, Kâ ù prostranosti prihodim tebe trisc 10 Koj magna: s' tôga to ja mnim dase ſghaghja, Er Gospar moj cesto plesceme, i pohaghja. Gnoj vechja: pace tô tebi plodnu magne Cinilobi cesto gospara plesagne. Nie tako, prostimi, et kadme pohodi, 15 Sadaga vidim ja s' kosorom hasctriti

Rezzimi, mâ Milla, ne mnogho velika, Kakossi ploddilla tâ vochja raslikâ? Snasc, sascto ploddnija, druggajoij govorri, Od tebbe jesam ja, sctò ploddi tvî gorri? 10 Moj Gospar er cesto pomgniv – me pohoddi, I plesce svè mjesto, gdje stuppaj dohoddi. Kad tako plescete, vechiajoij govorri, Od tvoje jes sctette, cîm stuppaj umorri. Tebbje to cjuddo, sctò ciujesc od

I ò malloj ſciviti volim ja travizi, Beſ sctete icie, s' tughjom negh sctetome Gostitse oblinie. Tad Jaraz: ti s' tome Scto griſcgnom na dusci ſcivesc, nj cjuditse, 25 Traghte er priprost ruſci, ja tô nestrascimse, Vele boglje ersamse rodio, nego ti, I kô moim jescjamse hochju tim sluſciti. ſcivi ti ù samochi neplodnoj. Lasanje Put na ſlo ſa prochi, na dobro

Segljana dva iamt ipomacka svaki hti Od onih, kjeh mati skoro ista okoti. Slato ovi hraniga mnech, hitat da misce 5 Nechjemu, kadbiga goijo odvisce. Dobro on misljasce, er macjak pol gladan Tarbuh napugnasce miscima svaki dan. Sctogod dake ù spreme bj jesce stavio, Sacjuva ù vrjeme prudno proda dio, 10 Drughi ſa domachje ostavi cegljadi.

pol gladan Tarbuh napugnasce miscima svaki dan. Sctogod dake ù spreme bj jesce stavio, Sacjuva ù vrjeme prudno proda dio, 10 Drughi ſa domachje ostavi cegljadi. Ovi, er dosta scgvachje, ò inom ne radj, Negh sebe kakochje boglje, i macka gostit. Dogodit nu sctochje gnemuse? Sadchjut rit. Cim gnegov macjak taj nighda misce hita, 15 Damu iſjesce vaj! vidi i

Pocetzim viditi nu bj u parvime, Daje on tomu nevjesct, nu ucechjga misljasce, Ucinit ù mal vjesct dase i on mogasce. Niti Vô sctoje star, on se strasci temu, Er vidi da istu stvar cine i starj gnemu. 10 Da?emu, kao vrat podloſcit imasce Jarmu, i poteſat kao lemesc?, kaſasce, Ù ljepu da redu svaka braſda ostaje. Al videch, govidu da pamet

pod Rallo: Podobban da nie viddiga vech – krati, 5 Posnaga neummje da joscte oratti: Bit dachie sadosti podobban zjennjo, S' gneggovve starroſti nisctaſe ljennjo, Er vidjett on sljedi, da posso ti cinnu I starij Goveddi po hittrom naccinu: 10 Ustaerpjen kasgemu kakochie hodditti, Kad jaram vesgemu, kô Rallo nossitti. Posnoje nu kada dâe Lesgjak svegh

Ne scto nemogasce visoko letiti, I jescju opchjasce ù ghnusnu?traſati, Negh scto beſ uſroci voda kada pie, 5 K' Nebu uſdiſce oci sve dok se napie. Kom ona: Vrane ti budalisc er s' koga Mnomse hoch rugati, uſroka, ja s' toga Hvagljenabi i po tvoj imala sudbi bit. Er svaki na sark moj marvicjak sctome uſnit 10 Oci uſgor vidisc ti, pomignem se s' tiem

pie, 5 K' Nebu uſdiſce oci sve dok se napie. Kom ona: Vrane ti budalisc er s' koga Mnomse hoch rugati, uſroka, ja s' toga Hvagljenabi i po tvoj imala sudbi bit. Er svaki na sark moj marvicjak sctome uſnit 10 Oci uſgor vidisc ti, pomignem se s' tiem Od Bogov, dobroti po kieh ja piem, Pravize i kih moje svjedoke ſaſivam. A ti, ki svakoje gnih kipe, kao

I sebise strasce, ſasve da ſeleni. Gnimase rugasce kupjena, i vamse nj 10 Rece, ſa strasciti, ſeleni erste vi. Nu da lud nebi ti strah, eto objavi ſao ù barſo dogoghjaj, er oghagn na svak cjas Hodechi naprjed, gaj ù jedno gorj vas. Nit shranit mogose podrugalaz isti 15 ſasve dase pose kraj gaja namisti. S' nepravim poghinut vidjesmo i prava,

dobar nastaje. Segljanin, ki rano uſtaje na radgnu. Rabotnikâ obicjaj, kadasve od Segljan Bj ova (ki sctisc ſnaj) ustat na trud ſa ran. Er tako dobiti oni vechje stjecju, Negh ki rabotiti kasnie dotjecju. Dobro odhragnen jedan Rataj ù selu svôm 5 Bj obicjan svaki dan diſatse prid draevom. On mnoga djelovat prj pomgnj doma

trava barſo raste. Kopriva, Badegl, i Poma. Badzkava Kopriva, i Badegl bodechi, Kad ſima dospiva, van ſemglje iſhodechi Uſdighlese ù vrime er kratko biahu Rjecim Pomu ovime, kâe uſgnih, pezahu. Kao tebe sram nj, kâsi odi usaghjena 5 Godine od naſad dvi, bit tako malena? Kod mi, kô vidisc ti, mjeseza dvoja ù tâ

neda môch dighnut ljepgliva. Ù sud osta ſa tiem ſaviri, ali malle On vidi dasu prem unutra upale, 20 I tô one samo, nesmotarno kêbi Odljetale onamo neopaſne sebi. Er vapa gnih ista, kâse ù okol chjuti, Ucj ſcestoka tâ od bacve ubjeghnuti. Kih blago karaju, i tih moſcdani 25 Lascgnese svighjaju, negh osctro karani. Pripov.

Meddene. Ostenom u sudu vidio jest kada, 25 Ù mnoghom bî cjuddu malloijh da padda: Smjonno lettechi kîjeh silla satjerra Ù smaertnoj nesrechi kusciaju cemera, Er drughe, dalecce kî vognje svud cjutti, Pobjegnu da prece sillovvò jest gljuti. 30 XXXII.

Pr. Nechje ni pas gole kosti. Kucjak, i Lakomaz. Njeki, ki s' tarpeſe psu kosti mechjasce, Mesa pri kimese sctogodi darſcjasce, Od hranese er dao na sctedgnu, on bijh Do kraja ghlodao, psu vargo pak bi gnih. Pohlepnim on tarcech ſgrabgljaih ſubima 5 Al pak nenahodech scto darpit na gnima,? Tù ih ostavgljasce, pomamjen ſa time

S' Taerpesse mettobi Psu budde da jesti. Pohleppan Subimâ Paſ sgrabbi: cîm gledda 5 Da Meſa k' kostimâ nejmasce, pun jeda Gnjh tadar odmechie ter resgi, savija, Er lacnoſ odvechie morriga gorkija. Gospodar cîm sctednj na togha jaoh ucci, Svakcjasje Pas Mladnij, Bollesga svegh mucci. 10 Zaerkajuch od glada korſ jesciu novvu, Nemosge svjer tada sljediti

Komar, i Djete. Selennoj na travi cîm djete lesgioje, Obbrasse kaervavi svê Komar pezzoje: On prusgi svû ruku sa daga dospije, Er nochnôm ù Muku podobban spat nie. Od Maha vech-krati pobjghne dalecce. 5 Terse opet povrati k' gnêm Komar hud prece. Buddese jedditi, protivnik da taki Immaga dobitti nemoghuc, nejaki

Namechje opet trjes varch Jove sarditi, I jachju, vaj ſla ceſ! sasvime dospiti. Kad obaſna od straha Oro uſrok tako lud, 15 Varſ pripas od maha, rece, i vesec bud. Er scto mnisc onamo daje oghagn, ſnaj da nj, Nego svetlos samo, kâ nikom ſla cini. Po vedru nitse ti trjeskovâ strasci ikad, Negh vihre reſcjati kad cjujesc iſnenad, 20 Sva i vidisc gustima

cini. Po vedru nitse ti trjeskovâ strasci ikad, Negh vihre reſcjati kad cjujesc iſnenad, 20 Sva i vidisc gustima nebesa kadnose, Prikrisce oblazima, boj tebi p..vose, Er Jovu strasce ja tad nosim mugne, ſnaj. Tlac' tascta poghibja, pravihse pripadaj. Pripov. XXXV. Trjeſ is vedra Nebba nepada.

Selenoj Tovar cim na livadi pase Bjeſcliv-mu prid ocim Guscter objavgljase, Kise spuse niſ kraj starmen, i teghnu isctom Nogu ù prolaſaj Tovaru kudom svôm. Gnega er strah priuse ù biegh plahse dade, 5 Kriepitga on uſe, temu ſborit stade. Slobodno sljedi ù tom grist mjestu travu ti, Nechjuteja njedom himbom prihiniti. Pace i kadabime nukala ſla

Rugajse ti Sgeni, korrite kâ dosti, Da krivſi ti zjeni s' gne tescke staroſti. "Pristojna Mladu jes svà skladdnoſ na Svjeti, 15 Nêk iscte bogliu ceſ, starresu kôm Ljetti, Er redom naravvi, smaert nie dalecce, Usrokmu bud pravi, da slavvu sgar stecce.“ XXXVIII.

Mravka, dicni kie iſghled truda bio, I ſa lâs ſnao nie, svesctoje ſcivio. Svjerizu tlacit stao tad rjecim oholnim, Erese priprosta smuzala bj po tlim, I ſcivot er vas svoj (sctoje ubogu slicno) 15 Jesci ò potisctenoj provede nedicno. Tù tako tlapa cim ludo, po nesrechi Lastoviza s' naghlim krilim doletechi Kgljunomju eto hita, i diku hvagljenu

U tmastu tarbuha propast ſakopaje. Tako dospje muha, i ino neostaje Od gne, negh spomena marſechja hvastanja. A mravku imena glas svud beſ prustanja Leti, ù Oksanu ſatvoren er on jes 25 Veglja kraglja ù stanu, svoga krasna ures. Kuchje i od plemenite tkogodje iſrod, tmast mre, Cesto a imenite cini krepos sebre. Pripov. XXXVIII.

ſghled ù scto na stran' on svaku upravglja, Ù gaju vidjeti damuse puta van Pse njeke, k' gnim leti, i doghje ſapiehan. Na goſbi nagheijh Ovze, na pol kâju Jur iſjedena od gnih, al er i gnem daju Ostatka jesti tâ sebe srechna ſvoje, Na svarhu obilata obroka er doscioje, 10 Pokli s' tim nasiti milese do voglje. Pas naumi otiti drughi, ghdise koglje,

Pse njeke, k' gnim leti, i doghje ſapiehan. Na goſbi nagheijh Ovze, na pol kâju Jur iſjedena od gnih, al er i gnem daju Ostatka jesti tâ sebe srechna ſvoje, Na svarhu obilata obroka er doscioje, 10 Pokli s' tim nasiti milese do voglje. Pas naumi otiti drughi, ghdise koglje, I cimse nezknechi uputi, eto na pse Njeke po nesrechi i on namjerise, Koise

ghdise koglje, I cimse nezknechi uputi, eto na pse Njeke po nesrechi i on namjerise, Koise goveda ſa rep stasce klati, 15 Od gnihga ki jeda sam sebi prihvati. Oni, er strahihje, meu gnim dase i ovi Umjescjat neustie pridoſcjalaz novi, Svi skupno na gnega ſcesrozi? udarisce, I vas, cim darpega, harbatmu iſranisce. 20 Meu sobom ſarate kadse ki, i

Vadit, da ù uliscta nosimga mâ ureda. A ti ù svjetloj toj haglini, kâ druſih Tlacisc, zjenit nemoj sctichjena dasi od gnih, 20 Sramote i ostati mogu tvê da ù tminah, Na kû er jescju ti pristupasc, kaſce dah. Kjeh nedostojno cjas-se kagod prima, Scpota ova dostojno prikaldase gnima. Pripov. XL. Cjaâſna Haglina

Prizica I. Pr. Star Vuk, pasja maskara. Vuk star, i Psi. Er staros ucini jur Vuku oslabiti, I mochjan vechje nj on Ovze pljeniti, Ratajâ svesctoje po selim bliſcnime, Vode ovze ki svoje livadam travnime, S' uſroka togase

I mochjan vechje nj on Ovze pljeniti, Ratajâ svesctoje po selim bliſcnime, Vode ovze ki svoje livadam travnime, S' uſroka togase mnogo radovahu. 5 Psi isti, er osctase vechje ne strascjahu, Uſ obor bestuſcni veselose igraju: I kako, kad tuſcni protivni kje ù vaju Njeka rugatmuse nasladje nemilla, Psetâ ù lugh tisnuse, da

tô osctrima uho ovi skubemu Nemillo ſubima, na plechi on skacemu, Beſocnoga i jasce, drughi ſa necjasnos Vodu pusctavasce ù rillomu, i ù nos. 20 Slobodno cine sva, er nesta jakosti, Tad on: tarpjetmi ova trjebje zjech starosti, Od ruga mene kâ ucini vam sada. Priciza ova neka slabim starzim nauk dà, Kise inim rugasce, da i oni tarpe

daerpi cîm jaccè Na Plechi drughi gnêm skace. Svakkumu bolleſ uſrocci, 25 Misgiaga drughi sred occi. Psi gnemmu cinnu ruscnosti, Er nejma tusgjan kreppoſti: On gnimmi tada govvorri; Cîm menne starroſ umorri 30 Nevoglia menni jest tughe Taerpjetti prikor, i rughe

stadega muklima, Svescto vech mochna bj, moliti glasima, 10 Kogna i kô vidjasce prj cinit, i ona Jur noghu uſdiſasce odvisce smiona, Zjenech, da i gnoj tô, cetvernoga er jes, Prisoise isto, i imat taj ures. Kad taku on u gnoj ponosnos spoſnaje, 15 Da sebe, blato koj priprosto kuchjaje, Slicit svjeri smje varhu svih pogladnoj,

tako ù kuchi boravisc ne smeta Rjecise on ghegovoj, miscja i ù tarbuh spreta. Paka velj gnemu: scto mene ſovesc ti, Najgoru svjer, i mû chjud hochjesc huliti, O' scteti er miscjâ ja radim, i krivsam gnim, 15 Nepravome tvoja potvora rjec ù tim. Ere njeka na tô silomse udesna Potice, al pak scto mniscme ovdi objesna, I damie ù jescjam

ki varstu istu targovinâ imaju, 5 Na raſkartja mistu putemse sastaju. Dakle oni ſajedno ſdruſceni ighjahu, Meu sobom i uredno besjede djegljahu. Targovinâ ali zjech er htjegne ovoga Bjesce da bi pritech druga mogo svoga, 10 Dase zjegne nebi prodale, vechih bit Kad bude, ù sebi miscgljasce varovit, S' kombiga ustaviti dubinom on

Odkle vech krepkime sarzemchjesc na targh prit. Na rjeci on prighnut tê suhim ustim proghje, I grechi uſ bardaste stjene ù karmu doghje, Veselo ghdi pie, targhe a ovi, er sam jes, 30 Prodava vrjednie sve na gotov pjeneſ. Pripov. IV. Scednabihte priko Vode privveo.

narod letuscti. Jursu ù sboru, i videch, daje Oro varhu svih Ptizâ plemenit vech, i u svem pritjeceih, Dostojnaga sudi svak tê cjast, i mnide 5 Al Pstrostu po chjudi er tâ stvar ne ide, Meju gnim sta cinit nabune, i vegljasce, Kragljemga ſa ucinit da on bogli biasce, Vechj er svih uſrastom. Vladatse one ovako Natjezagnu ù tom sve

sudi svak tê cjast, i mnide 5 Al Pstrostu po chjudi er tâ stvar ne ide, Meju gnim sta cinit nabune, i vegljasce, Kragljemga ſa ucinit da on bogli biasce, Vechj er svih uſrastom. Vladatse one ovako Natjezagnu ù tom sve misle jednako, 10 Da ki bude pritech drugoga ù ljetenju, Kraljestvo bude stech pravu po sudjenju. Ptizami obima

Ovcizi hud sctò brani, 25 Dachie k' ploddnoj pochi hrani, Opet sudi Vuk tad ludi. Dachie baerso liſ selenni Rastjet; nuſse varra, er prie 30 Nêghli Simni Mrâſ dospije Zaerhne vajmeh zijech studdeni. "Sctò pomgniva narav vîku Odredila jest Cjovîku, Stavno toje

opravitegl ghdie Oso. Oso poklisar ù vukova. ſcelech Ovze imati ſcivot miran visce Ù vukov poslati poklisarstvo htisce, Dase mir meu gnima sklopi, i er vidihu Narav nadasvima ù Tovaru tihu, One taj na gnega vas poso spusctaju, 5 I oblas ſa tega podpunumu daju. Pristupi potom k' gnim onim cini ſnati,

da gnêm uddeſ odlucci S' trudomſe vaſdan da mucci. 30 Sctomiſe tusgnu dogoddi, Neſrechnoj, recce, po sgoddi; Himbenno Gospar piruje, Er daervâ, vodde trjebbuje "Kadate Moghuc kî bludi, 35 Od tebbe tusgna sctò sgiudi: Sveghmuſu kakve potrebbe Pospiescian iscte kad tebbe.“

Obicjaj njeghda bj Gospojâ bogati' Raſbludne pri sebi kucichje darſcjati Al njeka ù macku, kâ snjega bjegljaje, Dikliza gljubav svû er stavit htjelaje, Obilno s' raskoscnim jeſcjamje hragnasce 5 Alstvarim nada svim ovo pak pomgnjasce, Da misce kê smislit pogane nemore, Nebude ghdi vidit, al iſjest

ostaje broj josc danâ, imasc ti. On ſnati tô ſcegljan broiti stadeih: 15 Ali broj vele magn kad nascjo bjesce gnih, Red svoj usigljen bj stavit proſcdarlosti, Mjescte er jedne, kombi priese svakdan gostj, Sad jednu i po svake osam danâ ije on: Karvse al s' jesce take raſcesce er napokon, 20 Gorj i ù gnem kad pech, meghju martvi' on stoi

gnih, Red svoj usigljen bj stavit proſcdarlosti, Mjescte er jedne, kombi priese svakdan gostj, Sad jednu i po svake osam danâ ije on: Karvse al s' jesce take raſcesce er napokon, 20 Gorj i ù gnem kad pech, meghju martvi' on stoi Tarbuhu nedaj vech, negose pristoi. Pripov. XII.

Vlaâſt poglavnu moghli immatti. Cîm to recce, Obbor prece Rasluccio sasvijem tada Joscte i staddo rasdjelio, 40 Er sgellio, Da meghiu-gnjm nejma inada. "Nemir, Smechie, I Nesrechie Satocnizim svegh-chie bitti, 45 Jedan dokle nedospije;

Pomaſti od kêje, cimga ona pitasce, Sedam dighneje nogâ, odgovarasce. Poklie zjenila, daje Kuna pita 15 Varh stasa od tjela, ſatojoj rece tâ Er sljepa buduchi ſa pomast kaochje ſnat? Odgovor cjujuchi tac ludi ona dat, I s' vechjom pomgnom cim vid ù gnu upirasce, Spoſnaje da sasvim beſ oci biasce. 20 Ukaſah

i ſa toga plata Oslu bj sva 15 Mal pruchja suhoga, i voda blatava. I ſa tega evo uſjahat na plechi Djete Gosparevo malahno on videchi Mni, boglje on podnjet dasechje, er godiscta ſa svakom dobro htjet prighnuta jesu tâ 20 Al Djete putem svim Tovara cestima Scibike po sapim sciboje udarzima. Moemun vidi cim da ſcivce priprosto

samo slamme isije, 30 Mallo Vodde sgedan pije Svakki budde jad taerpîtti. Raddujesse kad pò srechi Sin Gosparev gnêm na Plechi Jasce, er sudi 35 Da svi trudi, Dachie dospjet svè nevoglie, Cîm Mlagjahne dobro Litti Obbicnessu svegh cinnitti, Dachie bitti sebbi boglie.

recce: Ù Godiscte Semgliaje ploddila 20 Jednu Reppu, ta sasvijem ghnila. "Kî malahno dobro budde stechi, Raddujese toj saludgnoj srechi, Er neposnà da budde sa dosti Jad siedignen s' dobrôm, i sgiallosti.“ 25

Priciza XVII. Pr. Neſna Tovar sctoje Petrusin. Kuhac, i Tovar. ſa boglie er sluſcbi prohod meu vratima Kuhigne otvoren bj, vartim i bliſcnima, Nasadio svakih travizâ biasce Na smochnos ugodnih Kuhac, er htiasce Kadse ima sluſcit gnim, imatih

ſa boglie er sluſcbi prohod meu vratima Kuhigne otvoren bj, vartim i bliſcnima, Nasadio svakih travizâ biasce Na smochnos ugodnih Kuhac, er htiasce Kadse ima sluſcit gnim, imatih pod rukom. 5 Varlovit ovi cim radj ò poslu svôm, Tovar priko plota ù vartal uljeſe, I trave ſcegljan sta gostit

Ne prie on bjescese od tega stavio, Negh kad s' kuhignese bj praga djelio, 10 ſa ſeglja njesto ubrat. Tarci daga otjera, I golem uſe bat, damuga primjera. Er petrusin zjni popaso damuje, Varstu i travâ ini, kê s' jescjam ſdruſcjuje. Al niscta videchi drugo daje okusil 15 Negh badegl bodechi, rogosa i ki dil, Ghjev ù smjeh

damuje, Varstu i travâ ini, kê s' jescjam ſdruſcjuje. Al niscta videchi drugo daje okusil 15 Negh badegl bodechi, rogosa i ki dil, Ghjev ù smjeh promina, pak velj, er neſnaju Smah od petrusina Osli, ugn netizaju. Nevjesctu datise neruga druſcina, Spoſnat Svjet naucise, i na gnem sva ina. 20 Pripov.

petu nogu. Koſa, i Kucjak. Smradne ù Jova Koſe kad bradu iſprosisce, S' tim darom mnogose one uſoholisce. Er svoj tragh zjegnahu sa njescto dae vechi. Kad doma ighjahu, ſgodise po srechi, Da jedna Psa srete, komuse rugasce, 5 Velechi rjeci tê: Scto i ti, nevagljasce, Sa tebe

tad na spardgnu rjecj, kê iſusti: Totmi ti velisc tô, kâ rep imasc, kô i ja? Podbratku doisto tvôm brada pristaje, Njesi al pamet s' toga ti vechju dobila, 15 Peta er ne ſnam noga sctobimi sluſcila, Kad kê imam cetiri pribarſo noseme. ſaliha sva otiri, ni iscte vehieme. Nadaren ti biti dobrima, negh tebi 20 Providna udiliti

Dokjoj ghlad sasvime proghje, i krad-je pristo. Doba ù to buduchi pocelo daſcdjeti, 15 Osase uvuchi Spuſcja ù dom odleti. Brezajuch tù sasvom silomga tiskasce, Er s' vechjom slobodom stat ona htiasce. Spuſc, druſctvo ki tarpit to nie obicjan Velj, dajoj beſ zknit iſ kuchje ide van. 20 Al Osa gnem: nu ti josc-se vechje suſcjâ,

Oso, i Oslar. Bremena, kâ putem nosi kalovitim, Dighnuta dasu gnem videch Oso sa svim, Sta – se veseliti veseglje al kratko bj, Ne umi er prividiti, na ſavrat kâ sebi Bremena staviti spravglja Gospar osctar. 5 Parvo on potrebniti' sebi ne mallo stvar' Stavimu na harbat, a pak druſi mnoga Stascemu

Parzu bjehu s' sirom Oſcjujka poslane. Druſi ina, dokle s' stô stvari napartiga, 15 A Oslarje osto s' punim njedrom kgniga. Stupio Oso bisce mallo naprjed, akda, Er na sebi odvisce nosi, na tle pada. Diſcega: al koliko bogljebi i gnemu bil, Da stvarj od toliko prihvati i sebi dil! 20 Er opet i opeta pade: onga uſdiſasce, Stvar od

Stupio Oso bisce mallo naprjed, akda, Er na sebi odvisce nosi, na tle pada. Diſcega: al koliko bogljebi i gnemu bil, Da stvarj od toliko prihvati i sebi dil! 20 Er opet i opeta pade: onga uſdiſasce, Stvar od gnega uſeta njedna al biasce. Kad hotje napokon bjednoga uſdighnuti, Od kile vidje on da dospie na puti. Cesto brighe i

Ko tadara Sovvè Oslara, Da pridatmu kgnighe budde: Prima, i hoddi; viddi kada 30 Da s' bremmennom Tovar padda, Er nemosge podnjet trude, Podiscega s' tli samani, Klicce saerdit, ah ustanni; Tovar padda 35 S' gorka jadda. Boglieje bilo, dasi Oslare

Klicce saerdit, ah ustanni; Tovar padda 35 S' gorka jadda. Boglieje bilo, dasi Oslare Diggo bremme na tvê Plechi Er nemillo ti hottechi Tusgno ubbjasc sad Magarre. 40 Saman trudi, tujse i Mucci, Iskat pommoch vêch odluci. Tovar slipsa I sopissa,

Kad vidje tù dase skot travâ umjescjo ſlih. S' pomgnome privegljom onih stade kubsti.15 Dobro gnim s' radgnom tom sva slute ſa grah ti. Iſnenad gore al ſlo nasta, er kad vechje Bj ſeglje podraslo tù Ovan dolechje. Damu nenaudi, tô svoje gustima Poglize odasvudi ogradi tarnima 20 Jur gnega ù suhima mohunam ſove grah,

jacciom. 20 Kadse sgjuti, kadje Grâh sasdrjo, Seglianin-ga pobratti hottjo. Ù Grâh Nochno Lupescje dovuko, S' Drenaizzom kostjmuje stuko, Er Seglianin ummje vech-krati 25 S' Nepriategljm sa grâh vojevvatti "Ako hochiesc tvê sacjuvat stvâri Nemoj date kad Ljennoſ privarri.“

davasce, ermu cinj utechi, 10 Na gnega scto ù vegljoj silise ſaleti Komu on: pace moj bitje imo ù nacin ti. Ne, velimu ovi, starij gnega kie, Na tlese i opet svi, cekati er tù htje; Jedaga iſljesti vidi opet po srechi, 15 Macjak drugo ù mjesti mlaghi otit htechi. Misc, ki ſaboravi scto bj, vanse iſvuce: Macjak kaose stavi, malse po mal

Tôm mlaghja macka ù sgoddi, Misc na dvor opet beſ straha 15 Is ruppe jaddan iſlaha, Sred Macke kadà cjapetj Svê danke budde dospjetti, Er stara Macka hittraje, Kad viddi Miscia, pristaje, 20 I tako gnegga beſ presce Satirre s' Noghaâm i plesce. Kad Mlaghia sacjû, tuj hoddi,

Dva kucka prid sudzem Tovarom. Dva lovna buduchi Psa ſeza tjerali I ſubim griſuchi' krutoga ſaklali, Meu sobomse arvaju, pljen bitchje komu zil, Er oba da imaju hochjega, a ne dil. S' arvanja iſmoreni duga, i osctrima 5 Nemillo iſgharghjeni jur oba ſubima, Osla, ki tù pase ſa sudza obrasce. Gnih jedan ù ghlase

Osla, ki tù pase ſa sudza obrasce. Gnih jedan ù ghlase ovemu vegljasce. Parvisam vidio ja garma iſ gustoga It ſeza, i sljedio parvisam harloga. 10 Dake er prj gnega ja ù vremenusam, Nj sumgnit od taga da prj i ù ſakonusam. Kom drughi: scto smeta, da poslie vidih ja, Hitjena kad svjer tâ od mene bj pria? Oso erje vidio

Tovar sjedde Revvè ovake ter bessjedde. Jase naiprie napoijh kaervi Seza, vidjoh cîm taercjatti: Po sakonu jasam paervi 15 Paervi er buddem Seza klatti, Pristojse dake, menni Uset, svescto moj Sub pljeni Osò snajuch dachie bitti 20 Nepriategl Psù jednomu, Cîm usbudde

Sctoe ugodno Psù druggomu Strâghte, reccè, vi bogliega Sudza, lovvom vjesctiega. 25 "Scto pristojno tebbi nie, Nemoj igda ti raditi, Er cîm pammet tvâ neumije, Ruscnochieſe privarritti Pusti tebbe scto ne utiscti, 30 Nekka Gljudi sudu vjscti."

Imatchje, a kadli ne. Po njekim ovi cim 5 Pristupne godine privighja bigljeſim Glad vegli dachje bit, svjetuje svakoga, Da hrane scto skratit pocne dneva od toga. Er tô ako uſbudu sad ucinit, dachje bit Vele magne ſlo tad, sctedgnomga i pridobit. 10 Nitkomu al pogodi, kruhomse hragnahu, I smocno sctogodi k' temu pristavgljahu. Sam

svjesde rasgleda, sad Oblâk, Dascde sad. Strahome sad predda, sadae sasvijem rad. Segliannjm gatoje Glâd velik na Ljetti, 5 Svakkoga vjecboje, da budde sctedjetti, Er tako cinnechi, slò dachie pridobit I sporrno sctedechi svê danke provoddit. Sctò gnjmmj govorri, svè budde samani, I rughe svak tvorri, smijuse segljanni. 10 Proch

I svakke josc k' tomu raſlike ploddnosti: To jestit odluci kad gorrj dni buddu 15 Gorkoſe jaoh mucci nevolgnôm u trudu. Travizze popaſe, kê berrè Livaddom, Er baerso nadaſe strascnijem vêch gladom Cîm nemoch stekkoje sctò budde jestitti Do mallo ter svoje dni budde svaerscitti.20 Domachioj ostaje Cegliaddj tuj dosti, Sgitta

Pokgliuzzaju 20 I gne Dijo tad Nemille Kê dohoddu svakke Ptizze: Biesgju dalek Kuchjarizze Sitte granom, i prettille. Vitulja Mledni, er gorri 25 Svak-ciaſ Glâdje gorko umorri, I vêch tada Maertva padda. "Cimje pammet samaerscena Ù sahodjm, i slobbnosti, 30

1.53.6   cheggiar vide un bel Giglio odoroso.
1.53.6   se i passi allor da le chiare onde,
1.53.6   er lui vago, leggiadretto e adorno
1.53.6   la man, di corlo disioso:
1.53.6   la ritrasse, che trovo di fuore

des weltberühmten Seminars zu Padua, welches einst Lehrer hatte, die sich die ehrenhafte Aufgabe stellten, nebst ihrer Berufspflicht die lateinische Sprache zu ihrem ehemaligen Reichthum und Blüte zu heben, und diese Aufgabe auf die ehrenvollste Weise lösten; er vereinigt das so seltene dichterische Talent Virgil's und das rednerische Cicero's in der Prosa, wovon seine Leistungen, aus denen wir das (538 Hexametra) lange Gedicht: Ecclesia Salonitana und die: Oratio in funere Pauli Clemetiis

Bibliographia locorum inventorum

Marulic, Marko (1450-1524) [1480]: Repertorium, versio electronica, Verborum 315700, ed. Branimir Glavicic [genus: prosa oratio - loci communes] [numerus verborum] [marul-mar-repert.xml].

Marulic, Marko (1450-1524) [1520]: De ultimo Christi iudicio sermo, versio electronica, Verborum 16879, ed. Branimir Glavicic [genus: prosa oratio - sermo] [numerus verborum] [marul-mar-ult-iudic.xml].

Durdevic, Bartul (c. 1506 - c. 1566) [1545, Leuwen]: De Afflictione, Tam Captivorum Quam Etiam Sub Turcae tributo viventium Christianorum : cum figuris res clare exprimentibus ; Similiter de Ritu, deque Caeremoniis domi, militiaeque ab ea gente usurpatis ; Additis nonnullis lectu dignis, linguarum Sclavonicae & Turcicae, cum interpretatione Latina, libellus, ed. Durdevic, Bartul [genus: prosa oratio - epistula; prosa oratio - libellus; poesis - epigramma] [numerus verborum] [djurdjevic-b-afflictio.xml].

Vrancic, Antun (1504-1573) [1553]: Iter Buda Hadrianopolim, versio electronica, Verborum 10368, ed. Laszlo Szalay [genus: prosa oratio - itinerarium; prosa oratio - diarium] [numerus verborum] [vrancic-a-iter.xml].

Grbic Ilirik, Matija (1503/1512 - 1559) [1559]: Aristeae historia cum conversione Latina, versio electronica, Verborum 3353, ed. Nino Zubovic [genus: prosa oratio - historia; prosa oratio - versio] [numerus verborum] [grbic-m-aristea.xml].

Vlacic Ilirik, Matija (1520-1575) [1581]: Clavis scripturae sacrae, pars prima, versio electronica, 600000 verborum, ed. Neven Jovanovic [genus: prosa - tractatus; prosa - vocabularium; poesis - elegia; poesis - epigramma] [numerus verborum] [flacius-m-clavis-1.xml].

Vlacic Ilirik, Matija (1520-1575) [1581]: Clavis scripturae sacrae, pars secunda, versio electronica, 600000 verborum, ed. Neven Jovanovic [genus: prosa - tractatus; prosa - vocabularium; poesis - elegia; poesis - epigramma] [numerus verborum] [flacius-m-clavis-2.xml].

Kunic, Rajmund (1719-1794) [1776]: Homeri Ilias, Latinis versibus expressa, versio electronica, 18.330 versus, verborum 126.883, ed. Petra Sostaric [genus: poesis - epica; poesis - versio] [numerus verborum] [kunic-r-ilias-libri.xml].

HesiodusZamanja, Bernard (1735-1820) [1785]: Hesiodi Ascraei opera, versio electronica, 2747 versus, verborum 58425 [genus: poesis - versio; poesis - epica; poesis - elegia; poesis - carmen; prosa - epistula; prosa - commentarius] [numerus verborum] [zamagna-b-hesiod.xml].

Skrlec Lomnicki, Nikola (1729-1799) [1790]: Operum omnium tomus III, versio electronica, Verborum 71764, ed. Neven Jovanovic [genus: prosa oratio - tractatus] [numerus verborum] [skrl-3.xml].

Baric, Adam Adalbert (1742-1813) [1792]: Statistica Europae, versio electronica, Verborum 91598, ed. Neven Jovanovic [genus: prosa oratio - tractatus] [numerus verborum] [baric-a-stat.xml].

Feric Gvozdenica, Duro (1739–1820) [1794]: Fabulae, versio electronica, 2266 versus, verborum 52873, ed. Sanja Peric Gavrancic [genus: poesis - fabula] [numerus verborum] [feric-d-fab.xml].

Kunic, Rajmund (1719-1794) [1794]: Epigrammata, versio electronica, 20870 versus, verborum 170058, ed. Irena Braticevic [genus: poesis - epigramma] [numerus verborum] [kunic-r-epigr.xml].

Cobarnic, Josip (1790-1852) [1835, Split; Zadar; Makarska]: Dioclias carmen polymetrum, versio electronica, Versus 2345, verborum 17608, ed. La Redazione del Bullettino di Archeologia e Storia Dalmata [genus: poesis - epica; poesis - carmen; prosa - vita; prosa - praefatio; prosa - adnotationes] [numerus verborum] [cobarnic-j-dioclias.xml].

Preme hic ut KWIC videas