Quod quaesisti inventum est in 9 locis.

Preme hic ut KWIC videas

so viel hundert jahr her nicht gehabt (das sagen wir nicht / Es ist die erste kirchen also eins mit euer Synagoga / wie das licht mit der finsternuss. So sind auch stets Christen gewesen / die euern greuel gestrafft haben / wie ich solches nach der lenge in meinem Catalogo bewisen habe) So ist hoch zubesorgen / man werde dasselb auch bei euch neuen Evangelischen nicht finden / ja viel weniger / dann bei viel heiligen / gelerten leuten / welche innerhalb 1000 und mehr jahren gelebt / der alten Religion fest angehangen / dieselb auch durch ihre lehr gebessert / erleuecht / und also

ti od pseta Vech splascena imasc bit, i gljudskih ſapletâ. Oci ona uſgori uſdiſcjuch, spardasti Cjakagljaz, govori, naſbiglsi Vrane ti, 20 Poveglje er kragljâ ucit hoch mene, ka ù svisti Nadhodim, mogu rit, tebe i ù godiscti. Da Lav kragl stavi – ti samar, i svjedok pak, I Sudaz on isti receti ù glas jak, Tichjesc Deva biti, bil

Zarnila ù gnoj njescto kad ù dnu ughleda, Kaſcimi sctoje to upitaga ureda. 20 Odadna er bj dil raſbjen, ſa vode da Uſlusci, ja obljepil paklomsamje od svuda. Kako hoch, al tvoja cmula i naziknuta Daje boglja, mnim ja, negh moja zjela tâ. Lakom ne toliko dobra, kâ jur ima. 25 Prozjegna, koliko kâ vidi ù druſima.

Bjenisu druſi ſlo sctapima, i ako scto Ovima ſostalo marsko jes, jedu tô Ù jednu rjec stare iſtjera; s' kim stoi Svamusu sadare raſbluda, gnih goi. 20 Nu ako hoch ſnati, scto bj ipak, sad chjut' rech. Od gnih obilati' jescjam er siti odvech, Cetiri od teſih, tojes svi ù godinu Toliko hvagljenih kucjakmu iſghinu. Grad oni prav nie, ki tjera svoje

I jescju opchjasce ù ghnusnu?traſati, Negh scto beſ uſroci voda kada pie, 5 K' Nebu uſdiſce oci sve dok se napie. Kom ona: Vrane ti budalisc er s' koga Mnomse hoch rugati, uſroka, ja s' toga Hvagljenabi i po tvoj imala sudbi bit. Er svaki na sark moj marvicjak sctome uſnit 10 Oci uſgor vidisc ti, pomignem se s' tiem Od Bogov, dobroti po kieh ja

vegljasce: na parstu ſahiti, Sctizizi i na dugoj raſmasci tajchje slas Pohlepnih muhâ roj vegli doſvat tajcjas. Al noghe sljepgljene odzjepit nechje moch. Ozat pak, ti mene (smaknutih ako hoch) 10 Vegljasce Segljanu, pokriv dighnuch odſgar Stavi na ajblanu: muhe ſcedne tadar Mnech, dae voda tô ſa pit doletichje, Mâ gljuchina al uſtô svieh prikositchje,

kara ovim rjecima. O tebe nada svim ſcivinam najhughje, 5 Obicne udit druſim, i popadat tughje, Ù sarzu ſascto gniv tvomuje tolik ti, Da miscim proſcdargliv sveghse hoch gostiti? Nijt' dosta, s' tarpeſe sctot' Gospar daje tvoj? Tko srechnij tebese mosce rit, obilnoj 10 Ki tako ù kuchi boravisc ne smeta Rjecise on ghegovoj, miscja i ù

ſaleti niſ doli, napie prj dase, Ter ſceghju ugasi: al drughi ſa gnime Udiglse oghlasi rjecima s' ovime. Molimte rad Boga, potoka nemoj ti 20 Pit vodu onoga, ako hoch ſcivjeti. Ratje bliſu odi, vode ove (kochje ſnat?) Neprjategl kigodi jeli mogo otrovat? Tarpi josc ſa mal ti, na brjegu eno Sela, Uſaghi, dachjeti karcmar vina

iſvodit na pasce. Al prie duh pusti na mraſnoj livadi, Negh ſima odpusti, s' kojom se ſavadi. 20 Sctogodje sughjeno da ima umarlim doch, ſasve dae udigljeno, dochje al hoch, al nehoch. Pripov. VII. Niedne Sime nie Vuk iſio. Vuk saerdit protiva Simi.

Bibliographia locorum inventorum

Feric Gvozdenica, Duro (1739–1820) [1794]: Fabulae, versio electronica, 2266 versus, verborum 52873, ed. Sanja Peric Gavrancic [genus: poesis - fabula] [numerus verborum] [feric-d-fab.xml].