Croatiae auctores Latini: inventa |
domum | quaere alia! | qui sumus? | index auctorum | schola et auxilia | scribe nobis, si corrigenda inveneris! |
Feric Gvozdenica, Duro (1739–1820) [1794]: Fabulae, versio electronica, 2266 versus, verborum 52873, ed. Sanja Peric Gavrancic [genus: poesis - fabula] [numerus verborum] [feric-d-fab.xml]. Si vis in lexico quaerere, verbum elige et clavem 'd' in claviatura preme. <?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?> <TEI xmlns="http://www.tei-c.org/ns/1.0"> <teiHeader> <fileDesc xml:id="feric-d-fab"> <titleStmt> <title>Fabulae, versio electronica</title> <author key="feric01"> <name xml:lang="hr">Ferić Gvozdenica, Đuro</name> <date>1739–1820</date> </author> <editor>Sanja Perić Gavrančić</editor> <respStmt> <resp>Hanc editionem electronicam curavit</resp> <name> <ref type="viaf" target="6913774">Neven Jovanović</ref> </name> </respStmt> </titleStmt> <editionStmt> <edition>Prema znanstvenom izdanju (2008). </edition> </editionStmt> <extent ana="D">Mg:D 2266 versus, verborum 52873</extent> <publicationStmt> <p>elektronska verzija: Digitalizacija hrvatskih latinista, znanstveni projekt na Filozofskom fakultetu Sveučilišta u Zagrebu, Hrvatska. <date when-iso="2010-12">Prosinca 2010</date>.</p> </publicationStmt> <sourceDesc> <bibl type="repo" ana="digital">Digitalna verzija: CroALa</bibl> <bibl> <title level="a">Fabulae (1794)</title> <author>Đuro Ferić Gvozdenica (Georgius Ferrich, Dubrovnik, 1739–1820)</author> <editor>Sanja Perić Gavrančić</editor> <title level="m"> Ferićeve basne : problemi uspostave žanra u različitim jezičnim medijima: doktorska disertacija / Sanja Perić Gavrančić ; [mentor Darko Novaković]. </title> <author> <persName>Perić Gavrančić, Sanja</persName> </author> <respStmt> <resp>mentor</resp> <persName>Novaković, Darko</persName> </respStmt> <respStmt> <orgName>Filozofski fakultet u Zagrebu, Odsjek za klasičnu filologiju.</orgName> <resp/> </respStmt> <pubPlace> Zagreb</pubPlace> <publisher>S. Perić Gavrančić</publisher> <date when="2008"> 2008. </date> <extent> 406 str </extent> <note> hrv lat </note> </bibl> </sourceDesc> </fileDesc> <profileDesc> <abstract> <p/> </abstract> <settingDesc> <p/> </settingDesc> <particDesc> <p/> </particDesc> <langUsage> <language ident="lat" xml:lang="hrv">latinski</language> </langUsage> <creation> <date when="1794" period="17xx_3_third">1794</date> <address> <addrLine>Dubrovnik</addrLine> </address> </creation> <textClass> <keywords scheme="typus"> <term>poesis</term> </keywords> <keywords scheme="aetas"> <term>Litterae recentiores (1600-1850)</term> <term>Saeculum 18 (1701-1800)</term> <term>1751-1800</term> </keywords> <keywords scheme="genre"> <term>poesis - fabula</term> </keywords> </textClass> </profileDesc> <revisionDesc> <change> <name> <ref type="viaf" target="6913774">Neven Jovanović</ref> </name> <name>Luka Špoljarić</name> <date>2012-07-22</date> Novo, unificirano zaglavlje. </change> <change> <date>2010-12-03</date> <name> <ref type="viaf" target="6913774">Neven Jovanović</ref> </name> Latinski stihovi kao l. To nije napravljeno u knj. II. Numeracija unutar l elemenata. </change> </revisionDesc> </teiHeader> <text> <body> <div type="poesis-liber" xml:id="F1"> <head>FABULARUM LIBER PRIMUS</head> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F1-0"> <head>PROLOGUS</head> <l>Hos forte quisquam Fabularum inutiles</l> <l>Dicet libellos, uberem quod istius</l> <l>Generis habemus copiam. Aesopus pater,</l> <l>Scriptis acute plurimis, omnem sibi</l> <l n="5">Praeoccupavit hac in parte gloriam, </l> <l>Ejusque codex unus instar omnium.</l> <l>Ad haec tibi ergo haud admovendus erat stylus,</l> <l>Cum nil cordati fugerit solertiam</l> <l>Senis, qui in omnium vitia mortalium</l> <l n="10">Cernens acutum nil omisit eloqui, </l> <l>Quo posset error pravitasque corrigi.</l> <l>Quod si experiri vim lubebat ingenii,</l> <l>Alio tibi fuerat incedendum tramite,</l> <l>Ut hujus aevi litterata natio</l> <l n="15">Animo ad legendum proniore accederet. </l> <l>Austere censor, ne me inaudita, precor,</l> <l>Statim vituperes causa, at advertas parum:</l> <l>Nam si aequiorem te pararo judicem;</l> <l>Severitatem frontis placabo tuae.</l> <l n="20">Siquid vigoris haec haberent, quae tibi </l> <l>Antiquitatis forte vel nimius amor</l> <l>Suadere potuit, vel librorum intemperans</l> <l>Res circa easdem quae moleste copia</l> <l>Non satiat, ipsi Phaedro oporteret notam</l> <l n="25">(Animo removeant hunc errorem Gratiae) </l> <l>Ut virga eandem inureres censoria.</l> <l>Nam quas Aesopus fabulas reperit prior,</l> <l>Polivit ille versibus senariis.</l> <l>Culpes FAERNUM, dextero qui Apolline</l> <l n="30">Phoedri lepores aemulatus proprio </l> <l>Perennitatem comparavit nomini;</l> <l>FONTANIUMque transferentem Aesopiis</l> <l>Plerasque e libris in opus fabellas suum,</l> <l>In queis lepori sic cohaeret dignitas,</l> <l n="35">Illius ore Charites ut loqui putes. </l> <l>Ingenio at etiam cum suopte condere</l> <l>Novas sit ausus (nunc ad propositum meum</l> <l>Accedo propius) illiusne industriam</l> <l>Nullo putabis munerandam praemio,</l> <l n="40">GRAYque pariter, GELLERTIque, et plenius </l> <l>Plectro sonantis aureo PIGNOTTII,</l> <l>In rem quod omnes misceant se AEsopiam?</l> <l>Hi si peccarunt, me fatebor proximum</l> <l>Culpae esse pariter, qui quod illi fecerim;</l> <l n="45">At facile id illis detraho calumniae. </l> <l>Quis nam Phrygium cuncta sic censet senem</l> <l>Apices fuisse persecutum ad ultimos,</l> <l>Nil reliqui ut aliis fecerit? Rectissime</l> <l>Suam ergo Phaedrus ipsemet sententiam</l> <l n="50">Nobis videtur protulisse, ita statuens: </l> <l>Hujus (*)<note>(*) <emph>Phaedr. Fab. XXV. Lib. IV.</emph> </note> <emph>materiae tanta abundat copia,</emph> </l> <l>Labori faber ut desit, non fabro labor.</l> <l>Verum ipse plusquam causa poscebat mea</l> <l>Sum praelocutus, quaeque disputo, caeteris</l> <l n="55">Defensionis plus loco sunt, quam mihi, </l> <l>Diversam ab aliis longe inivi qui viam,</l> <l>Novoque sector qui labore gloriam.</l> <l>Illyricae adagia namque linguae (originem</l> <l>Cui pervetustam, quaque nullam latius</l> <l n="60">Europae in oris propagatam novimus; </l> <l>Quamque ipsi Phoedro, cujus exemplar sequi</l> <l>In his proposui, quis fuisse propriam</l> <l>Avis progenito Thraciis negaverit?)</l> <l>Cum pauca multis delibarim e millibus,</l> <l n="65">Potissimumque patriae hominibus meae </l> <l>Legati jure ceu quodam relinquere</l> <l>Animo statuerim, nuda ne prorsus darem,</l> <l>Brevis involucro fabulae convestii,</l> <l>Sententiamque, corrigendis moribus</l> <l n="70">Quae pulcre possit inservire, subdidi. </l> <l>Quod si nec ipse compilavi AEsopia</l> <l>Scripta, neque ineptum naeniarum sum genus</l> <l>Secutus illud, quas ad ignem aniculae</l> <l>Narrant puellis, sed repositam in adagiis</l> <l n="75">Vulgare studeo scientiam Gentis meae, </l> <l>Quid arbitraris, Censor, faciendum mihi?</l> <l>Infectam huiusque rem novi quod aggredi</l> <l>Te video generis, esto jus, ut prodeat</l> <l>Libellus; acta sed probabit exitus,</l> <l n="80">Semelque emisso non licebit regredi. </l> </div> <div xml:id="F1-01"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F1-01-1"> <head>I.</head> <epigraph> <p xml:lang="hr" xml:id="FlP1" corresp="#FlP2"> <gloss>Illyrice.</gloss> <quote>Junacka matti paerva ſaplacce.</quote> </p> <p xml:lang="la" xml:id="FlP2" corresp="#FlP1">Flet prima mater, cui sit audax filius.</p> </epigraph> <argument> <p>Pulli Aquilini, et Gallina.</p> </argument> <l>Nidum posuerat Aquila quercu in ardua:</l> <l>Gallina pullos in cavo ejusdem arboris</l> <l>Subter locarat; cumque, ut escam quaereret,</l> <l>Hinc advolasset Aquilla, grandiusculi</l> <l n="5">Coepere pulli ramulis proludere.</l> <l>Repente at illis, forte gallinaceos</l> <l>Scalpturientes dum solum pullos vident,</l> <l>Nativus ardor occupavit pectora,</l> <l>Praedaeque cupidi praecocis magno impetu</l> <l n="10">In pipientem concitarunt se gregem.</l> <l>At pullulorum facta mater obvia,</l> <l>Periculique capta magnitudine</l> <l>Expandit alas, subrigitque singulas</l> <l>Plumas per omne corpus, atque ira furens</l> <l n="15">Modo hos, modo illos pergit illaetabili</l> <l>Ferire rostro, donec omnes enecet.</l> <l>Redux inanem ad nidum Aquila pullos solo</l> <l>Jacere caesos ut videt, ob audaciam</l> <l>Intemperantem calamitatis credidit</l> <l n="20">Id accidisse: pressit illi pectora</l> <l>Dolor, suisque plurimum ingemuit malis.</l> <l>Periculosam temere qui aleam subit,</l> <l>Fiditque nimio plus sibi, facile perit.</l> </div> <div xml:lang="hr" xml:id="F1-01-2"> <head>Pripovjestj Paerve Kgnighe</head> <p> <hi>Prippovjes paerva</hi> </p> <p>Junacka Matti paerva saplacce.</p> <p> <hi>Ptichi Orla i Kokkosc.</hi> </p> <p>Hrâst visoki ghdîno hvoje</p> <p>Jest prostranne svê prusgjo</p> <p>Gliubgliesglivvo Gnjesdo svoje</p> <p>Orrò vaerhom bjesce svijo:</p> <p>Hrek od Duba sciupagl ghdje 5 </p> <p>Tuj Piplichje kokkosc krije.</p> <p>Orro dalek kad lettechi,</p> <p>Sa nach hranu gnjesdo ostavvi,</p> <p>Ptichi bjesce ki povechi</p> <p>Veselomsu pri sabavi 10</p> <p>Nu vddiosce cîm Pippljchie </p> <p>Silla uhitti tad Orlichje:</p> <p>Svôm naravnom mochi tada</p> <p>Sgelni pljena, svak – cjaſ jacce</p> <p>Na Piplichje svakki padda 15</p> <p>Ranni, davi, na gnih skace:</p> <p>Kokkosc vajmeh zijech nemira</p> <p>Na plod krilâ svoj prostira</p> <p>Punna bjesti, punna jeda</p> <p>Sad ovvega kgljunne, i ranni, 20</p> <p>Sad druggoga maertva gledda</p> <p>Sad Pipljchie draghe brani</p> <p>Veselise tôm u sgoddi</p> <p>Gnjih od smaerti da slobboddi.</p> <p>Docîm Orro k' svômſe vrati 25</p> <p>Praſnu Gnjesdu, maertve i viddi</p> <p>Draghe Ptichje, jad kusciatti</p> <p>Svak – cjaſ vechi vaerh gnjh slidi:</p> <p>Bî sgiallostan veomma tada</p> <p>Zijech Neſrechie, tughe i jadda. 30</p> <p>"Nauk ovvi pravi buddi</p> <p>Kîse u sebbe pousda od vechie</p> <p>I smjono vajmeh sudi,</p> <p>Da poghibja nejma i smechie</p> <p>U nesdrello tichie Ljetti 35</p> <p>Sgivot lasno svoj dospjetti."</p> </div> </div> <div xml:id="F1-02"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F1-02-1"> <head> II. </head> <epigraph> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> Tko moſce, i kogn – mu moſce. </p> <p>Potentis hominis equus ipse est potens.</p> </epigraph> <argument> <p>Rusticus equi medicus.</p> </argument> <l>De praepotenti, re licet in parva, viro</l> <l>Ac liberali promerentes optime</l> <l> Solent peramplo compensari praemio. </l> <l>Vir stirpe cretus inclyta, cui plurimam</l> <l n="5">Rex propriae partem fecerat potentiae, </l> <l>Nulli parcebat sumptui, ut lectissimos</l> <l>Sibi quosque equorum compararet: is animo</l> <l>Amor insidebat acrius. Porro accidit,</l> <l>Ut qui inter omnes longe erat praestans equus</l> <l n="10">Cum genere morbi luctaretur pessimo, </l> <l>Quem nulla quibant amovere pharmaca.</l> <l>Hoc ille multum moestus infortunio</l> <l>Justo dolori fraena liberius dabat;</l> <l>Cum polliceri sanitatem rusticus, </l> <l n="15">Curandus extemplo si equus detur sibi. </l> <l>Fecisset ille cum medendi copiam,</l> <l>Oculatorie hic caeteris acie videns, </l> <l>Quae causa morbi, quodque morbo pharmacon,</l> <l>Fecit salutarem illico medicinam equo,</l> <l n="20">Virumque luctu liberavit principem. </l> <l>Tanto ille gratus pro beneficio vicem </l> <l>Inusitata largitate maximam,</l> <l>Opibus adaugens atque honore, rettulit.</l> </div> <div xml:lang="hr" xml:id="F1-02-2"> <head> Pripovj. II. </head> <p>Tko mosge, i kogn – mu mosge.</p> <p> <hi>Seglianin kognuh.</hi> </p> <p>"Ko Plemmichia jur boggatta</p> <p>Slusgbom budde svom dvorritti</p> <p>Gnegga obilna cekka plata</p> <p> Dar cestitti."</p> <p>Svjetli Plemmich pun obblâſti 5</p> <p>Moghuch bjesce jur od vechie;</p> <p>Kragl – mu udjeli dijo svê vlaâſti,</p> <p> Mnoghe, i srechie.</p> <p>Dragha gnemmu bî posgiudda</p> <p>K' sebbi ljepe kogne uſeti 10</p> <p>Nailjepscemu nemoch huda</p> <p> Smaertno prjeti.</p> <p>Onſe svak – cjaſ jadda, i tusgi</p> <p>Ghdjno kogna ghinnut viddi,</p> <p>Er ikakkav ljek neslusgi, 15</p> <p> Placcat slîdi!</p> <p>Kad Seglianin gnemmu obbechia</p> <p>Kogna taj – cjaſ oſdravitti,</p> <p>Komu od drusijeh kreppoſ vechia</p> <p> Kognuh bitti: 20</p> <p>Usrok posna te nemochi,</p> <p>I kakavſe ljek hottjo;</p> <p>Sdravvne terse na pommochi</p> <p> Baerſ spravvjo:</p> <p>Kad gneggovve zijech krepposti 25 </p> <p>I po Ljezjm kogna osdravvi,</p> <p>U Plemmichiu zijech raddosti</p> <p> Mir boravvi:</p> <p>Obbilnomu plati trude,</p> <p>Svescto mosge harno, i drago, 30</p> <p>I darrovvat gnemmu budde</p> <p> Mnogho blago.</p> </div> </div> <div xml:id="F1-03"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F1-03-1"> <head> <num value="3">III</num>. </head> <epigraph> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> Tkogodse i ſa lis skrje, a koga nemoſce ni dub da sakrje. </p> <p> Aliquem et folium celat, alium neque arbor integra.</p> </epigraph> <argument> <p>Dives judicium devitans, pauper damnatus.</p> </argument> <l>De plebe quidam cum fecisset infima</l> <l>Exile furtum, suspicio in eum mala</l> <l>Quod caderet, urbe derelicta proximi</l> <l>In nemoris penitos se recessus abdidit.</l> <l n="5">At diligentum multa lictorum manus, </l> <l>Hac passim et illac quaeritans, in ilicis</l> <l>Trunco latentem pervetustae repperit,</l> <l>Traxitque tetra protinus in ergastula. </l> <l>Ad praepotentem mox manus eadem virum</l> <l n="10">(Per fas nefasque multa qui sibi bona </l> <l>Adjudicarat rem gerendo publicam,</l> <l>Quemque et veneno sustulisse patruum</l> <l>Disseminabat rumor, et materteram</l> <l>Cum mitteretur jussione principis,</l> <l n="15">Suis hic inter combibones plurimos </l> <l>Mensae assidebat tunc opimae in aedibus</l> <l>De more viridi fronde redimitus caput.</l> <l>Frons haec, et aurum praebitum satelliti</l> <l>Acuta fallunt quaeritantum lumina.</l> <l n="20"> <emph>Delicta pauper si patravit, et luet; </emph> </l> <l>Impunitatem consequentur divites.</l> <!-- nešto ne štima --> <l>Obilnoj nas goſbi on tad meu mnoſima</l> <l> Ù kuchi naghjen bj skupno [...]</l> <l>Obicjajnim listjem okrugnen na glavi.</l> <l> To listje, i ke sviem ù ruku on stavi,</l> <l>Pjeneſi ſlatni ti tacim ſabljesctisce</l> <l> Oci, da uhititi gnega nevidisce.</l> <l>Sakrivi kad ubogh ki, ſa grjeh svoj platichje,</l> <l> Bogataz veliki beſ pedepse otichje.</l> </div> <div xml:lang="hr" xml:id="F1-03-3"> <head> Pripov . <num value="3">III</num>. </head> <p>Tkogodse i sa liſ skrie,</p> <p> <hi>a koga nemosge ni Dub da sakrje.</hi> </p> <p> <hi>Bogattaz od Pravde slobbodjen, </hi> </p> <p> <hi>a Siromah pedepsan.</hi> </p> <p>Potisctenik od svojega Grada </p> <p>Kad ubosctva, nevoglje i glada</p> <p>Prem malahnu budde stvâr ukraſti,</p> <p> Nehajuchi sa srâm i necjaâſti,</p> <p>Kad sacciuje, sctose nagn govorri 5</p> <p> Baerſ pobjesge k ' najgustijom Gorri</p> <p>Ustavnikaâ cetta po nesgoddi</p> <p> Gnegga u Hreku cesvine nahoddi,</p> <p>Ghdjese trese sgjallostan u Lizu,</p> <p> Ter ù tmâstu vodiga Tamnizzu; 10</p> <p>Nu Bogatta Ciovjeka moghuchia</p> <p>(Kî grabechi mnogha dobra tughjâ,</p> <p>Kad ù Pravdi bî Sudaz prihudi</p> <p>Protiv Boghu beſ sakona sudi</p> <p>Vajmeh gnemmu nagn sctose govorri 15</p> <p> Dunda, i Tetku da s' otrovvim morri.)</p> <p>Pravda budde kada narediti</p> <p> Dase budde Slobnik uhittitti:</p> <p>Uſtavnikâ cetta toij ù sgoddi</p> <p>Ù Gosposkoij Polacci nahoddi, 20</p> <p>Selen vjenaz ghdjemu kitti celo</p> <p> Sa Taerpessom ghdje sjeddi vesselo.</p> <p>Mnogho s' gnime Pivaâz ù drusgini</p> <p> S' gnimma raddoſ usmnosgittu cinni:</p> <p>Oblic, Slato tad privara biva, 25</p> <p> Ustavnizim ocu saslipiva.</p> <p>"Potisctenik kad sakrivit budde,</p> <p> Obkrusgiuga poghibje od svude,</p> <p>Nêkse ù Gorre najgustije skrije,</p> <p> Utech Pravdi jur podoban nie: 30</p> <p>Cîm Bogattaz u krivine sgoddi</p> <p> Od Pedepſe svakkeſe slobbodj."</p> </div> </div> <div xml:id="F1-04"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F1-04-1"> <head>IV.</head> <epigraph> <p> <hi> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> Pobiscese ſebbe ſa tughje sjedbe.</hi> </p> <p> Propter alienam sementem fringilli concertarunt.</p> </epigraph> <argument> <p> Semen tritici, et fringilli . </p> </argument> <l>Fringilli in agro seminari triticum</l> <l>Plures videbant; cumque defessus sator</l> <l>Paulum in virenti consedisset gramine,</l> <l>Haud longe eosdem de sibi jacta modo</l> <l n="5">Semente graviter litigantes audiit. </l> <l>Sic coepit unus: ad sinistram portio</l> <l>Quaecumque cecidit seminis, mea haec erit.</l> <l>Tua ut sit, alter rettulit animosior,</l> <l>Haud patiar, ipso nostra si lis debeat</l> <l n="10">Cruore dirimi. Vae! minax hic intonat, </l> <l>Si sparsa media quae fuere in area,</l> <l>Vestrum quis ausit adtigisse semina.</l> <l>Dum prorsus igitur inter hos disconvenit,</l> <l>Contentioque gliscit usque atrocior</l> <l n="15">Se turba rostris invicem inimicis ferit; </l> <l>Granoque nullo devorato seminis</l> <l>Alterna cuncti concidunt per vulnera. </l> <l> De rebus aliqui dum rixam alienis serunt,</l> <l> <emph>Res in perniciem saepe verterunt suas.</emph> </l> </div> <div xml:lang="hr" xml:id="F1-04-2"> <p> <hi>Priciza IV.</hi> </p> <p>Pr. Pobiscesce ſebe ſa tughje sjedbe.</p> <p> <hi> Sjeme ſcita, i ſebe.</hi> </p> <p>Varh poglja prostrana ſebe siat ſcito</p> <p>Vidjesce Segljana kad djello svarsci to,</p> <p>I umoran na travi sjede ſelenoj tu, </p> <p> Na rjeci uho stavi tih ptizâ, i ova cju,</p> <p>Dase one gljuto karaju ſa sjeme 5</p> <p> Od sebe prosuto. Parva poce, ſa me</p> <p>Sve sjeme ima bit, kê na ljevu pade:</p> <p> Al ti tû dopustit, tacjoj velit stade</p> <p>Druga hrabrenia, nechju stvar nikada,</p> <p> Da martva s' toga ja ſnam ostat nesklada.</p> <p>Tescko, kadbi od vas teghla kâ ù sjeme, </p> <p> Prjeti ovako ù glas, trechja druſieme,</p> <p>Ù srjedi kojeje. Cimse neugaghjaju,</p> <p> Rasmjerje i vechjeje, etose udaraju</p> <p>Nemillo kgljunima, i beſ ſarno kusiti 15</p> <p> Sve leſcjat na tlima martveje viditi.</p> <p>Sa tughje kad posle njekise srjecisce.</p> <p> Sebi istim sctete ſle cesto doradisce.</p> </div> <div xml:lang="hr" xml:id="F1-04-3"> <p> <hi>Pripov. IV.</hi> </p> <p> <hi>Pobisceſe Sebbe sa tughje Sjedbe.</hi> </p> <p> <hi>Siemme od Sgitta i Bitcavzi.</hi> </p> <p>Bitcavazzaâ mnosctvo ugledda</p> <p> Sjatti sgitto po Livaddi;</p> <p> Cîm umorran Sjallaz sjedda,</p> <p> Ciuje kôse drusgba inadi.</p> <p>Jedan recce: koigod pade 5</p> <p> Od sjemmena lievom Dijo,</p> <p> Mojchie bitti: nechie ikade</p> <p> Velli hudi drugh nemijo;</p> <p>Nechiu, recce, pritaerpjetti</p> <p> Da tvoj budde, josc da snobih 10</p> <p>Kaervim inad ti dospjetti,</p> <p> Maertav ostat josc da immobih.</p> <p>Ako kigod smjonbi bijo</p> <p> Po sred Gumna tegnut sgitto,</p> <p>Sgivot svojbi dovaerscjo 15</p> <p> Prjeti drughi sillovvitto. </p> <p>Nu meghiu – gnîm svak – cjas gorri</p> <p> Nemir pocne, bjeſ, sgiallosti;</p> <p> Cîm drugoga jedan morri</p> <p> Smaertnijem rannâm beſ millosti 20</p> <p>Beſ jednoga saerna isjesti</p> <p> Pun nemira, tughe i glada,</p> <p> Gnekki od ranne, gneki od bjesti</p> <p> Sred Livadde Maertav padda.</p> <p>"Docîm drughi tvorri Smechiu 25</p> <p> Sa stvar tughju vechie – krati,</p> <p> Nesna tusgian sctettu vechiu</p> <p> Da sam sebbi budde immatti."</p> </div> </div> <div xml:id="F1-05"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F1-05-1"> <head>V.</head> <epigraph> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> Upalamuje sjekira u med. </p> <p> Illius bipennis in mel incidit.</p> </epigraph> <argument> <p> Rusticus mel reperiens. </p> </argument> <l>Primo per aestum coeperat diluculo </l> <l>Annosi nemoris arbores bipennibus</l> <l>Duris agrestum multitudo caedere:</l> <l>Labore membra desudabant improbo</l> <l n="5">Anhelitusque corda pulsabat gravis. </l> <l>Illuc Menalcas longiori proditus</l> <l>Somno appropinquans serior, se quercui</l> <l>Caedendae accinxit, quam consulto legerat,</l> <l>Certus mediocri quod labore sterneret. </l> <l n="10">Quidni? Vetustas arborem corruperat, </l> <l>Truncusque adesus parte hiabat plurima.</l> <l>Jam quassa quecus nutat alto vertice,</l> <l>Soloque caderet, dextra si valentior</l> <l>Inferret ictus. Casus at heic accidit </l> <l n="15">Repente quidam prorsus admirabilis. </l> <l>Nam dum bipenni stipitem introrsum ferit,</l> <l>Liquente pastor melle traxit illitam,</l> <l>Apis quod illo sedula stipabat loco.</l> <l>Domum advolavit, amphoramque deferens </l> <l n="20">Dulces in illam mellis expressit favos, </l> <l>Nil jam de quercu succidenda cogitans.</l> <l> <emph>Quandoque caeca Fors boni plus obtulit</emph> </l> <l>Iis, qui merentur, opera si expendas, minus.</l> </div> <div xml:id="F1-05-2"> <head> Priciza V. </head> <p> <hi>Pr. Upalamuje sjekira ù med.</hi> </p> <p> Segljanin kie med iſnascjo.</p> <p>Staro dubje sjechi zorom u ljetgni dan,</p> <p> Sajedno hodechi velika mnosc Segljan'</p> <p>Hrabreno svi trude, vegljega i od ſnoja</p> <p> Kapgljaju odasvude udaim svakoja </p> <p>Tescko i ſapjehani cim mnoghi chjute trud 5</p> <p> Etose nakani tù doch neſnam od kud</p> <p>Lovorko, koga san podugli usciko bj,</p> <p> I on tù hrast jedan uſe sjechi sebi,</p> <p>Naulasc i obra tega, er ſna s' mallo truda</p> <p> Oborit dachjega. Kako ne? Od svuda 10</p> <p>Kada dub biasce staros pridobila,</p> <p> I hrekmu vech ſjasce, nego na dva dila.</p> <p>Udren dub od gnega krechjese ù varhu</p> <p> I dae udrit jacega, paobi na svarhu.</p> <p>Tù cjudo al iſnenad bj veglje viditi, 15</p> <p> Sjekirom er on kad jur posce mlatiti</p> <p>U hrek unutrie, sctoch' vidjet? Smokrenu</p> <p> Eto on iſvlacie, medom i sljepgljenu.</p> <p>Medom, kê pomgniva tù pcela sakupi.</p> <p> K' domuse uputiva pospjescno, i pokupi 20</p> <p>Ù sud, ki donese, medene tê sate,</p> <p>Nit vechje brinese sjech dub rad ſgode tê.</p> <p>Kadgod vechje imagne ces – je onom donjela,</p> <p> Dostoja ki magne, ako paſisc djella.</p> </div> <div xml:id="F1-05-3"> <p> <hi>Pripov. V.</hi> </p> <p>Uppalamuje Sjekira u Med.</p> <p> <hi>Seglianin Med Nahoddechi.</hi> </p> <p>Isctom jasna kada ishoddi</p> <p> Okittjenna zvj<abbr>etc</abbr>hjem Zora</p> <p> Jer do baerso Sunze isvoddi</p> <p> Gljettno u dobba kogne iſ tuorra.</p> <p>Mnosg Segljannaâ Dubje sjece 5</p> <p> Osctrijem Gvosdijem kroſ Dubravve,</p> <p> Snoj veliki lizem tecce</p> <p> Zijech trudechie te sabave.</p> <p>Isdan od sna tuj dohoddj</p> <p> Tad Lovorko, nu doznije, 10</p> <p> S' magne truda tome u sgoddi</p> <p> Hrast sa possjech lascgne, i prie.</p> <p>Dub isjedde starroſ vechie, </p> <p> Hrekſe sagnen viddi kada;</p> <p> Pod udarzem Dubje krechie, 15</p> <p> S' ruke slabbe nu nepadda.</p> <p>Alli vajmeh cjuddne stvari,</p> <p> Kesu vidjet isnenadi!</p> <p> Docîm Pastjer Hrek udarri,</p> <p> Med tekuchi vesseo vaddi, 20</p> <p>Sctò pomgniva tuj Pcellizza</p> <p> Gnekko ù dobba stavvi, i skrje,</p> <p> Nossech Cmullu, draga Liza</p> <p> Ù gnu kuse Medda slije.</p> <p>Pun vesseglia, pun raddosti 25</p> <p> Vêch nehaje Dub sa sjechi:</p> <p> Vesselise cestittoſti,</p> <p> I nenadnoij cesti, i srechi</p> <p>"Sliepa srechia prikaſati</p> <p> Dobra budde Liza Milla 30</p> <p> Nedostojnijem vechie - krati</p> <p> Cîm gnihovva kuſciaſc Djlla."</p> </div> </div> <div xml:id="F1-06"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F1-06-1"> <head>VI.</head> <epigraph> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> Iſplivoje na sidru.</p> <p> Enavit in anchora. </p> </epigraph> <argument> <p>Homo enatans in anchora.</p> </argument> <l>Saxosa forte cum carinam ad littora</l> <l>Magnis procella propulisset fluctibus,</l> <l>Formido mortis occuparat pallidis</l> <l>Jam corda nautis: ventus usque saevior</l> <l n="5">Gliscebat, eque nubibus densissimi </l> <l>Imbres ruebant, jamque victa fluctui</l> <l>Latus carina fortiori praebuit</l> <l>In frusta laxis diffluens compagibus.</l> <l>Sibi quisque quaerit mortis, at frustra, fugam;</l> <l n="10">Omnes profundum navitas sorbet mare. </l> <l>Adhuc natabat unus, quem frementior</l> <l>Pene obruebat fluctus alto gurgite.</l> <l>De prora in aequor forte sed dum ferreus</l> <l>Cadebat uncus, vis furentis aequoris</l> <l n="15">Tabulam peramplam nuper effractae ratis </l> <l>Utriusque dentis egit inter angulos; </l> <l>Clavoque veluti fixa cum consisteret,</l> <l>Ponto innatantem sustinebat anchoram.</l> <l>Hanc dexter uncis manibus ut prehendidit,</l> <l n="20">Ecce illa fluctu grandiore concita </l> <l>Incolumem in oras littoris amici dedit.</l> <l>Fortuna si te praepotens salvum velit,</l> <l>Tuam in salutem vertere id efficax erit,</l> <l>Minus quod aptum tu saluti existimas.</l> </div> <div xml:id="F1-06-2"> <head> Priciza VI. </head> <p>Pr. Isplivoje na sidru.</p> <p>Cjovjek ki dopliva na sidru.</p> <p>Put kraja hirdgliva sardito more cim</p> <p> Jur plav ſachjeriva s' valim strahovitim,</p> <p>Pomorze sve bljede strah smarti priuſe,</p> <p> Uſmnascjat a sljede vjetrise, i k' tomuse.</p> <p>Mnosc dascda sdruscjasce, kâ zarna iſ oblaka 5 </p> <p> Tac silno padasce, da nigda bj taka.</p> <p>Korabglja valima jur jacim mjesto da,</p> <p> Rasutim ſglobima terse sva raspada.</p> <p>Iſ smartnese iſvuchi isctu uſe, al ſamani,</p> <p> More proſcdiruchi ù dubinu svjeh sni. 10</p> <p>Josc jedan plovasce po moru, koga val</p> <p>ſa priklopit stasce s' vegljom silom do mal.</p> <p>Al s' purre sidro cim ù more padasce,</p> <p> Val s' naporom mnoghim ki dasku tiskasce,</p> <p>Dasku, kâje od plavi raſbjene, meghju dva 15</p> <p> Tac ſubaje ustavi od sidra, dase sva</p> <p>Usadi tù tako, kô cjavlim pribjena,</p> <p> I sidru nikako dà pasti morska ù dna.</p> <p>Rukam potomgase on hrabren uhvati,</p> <p> Val s' srechjom u cjas – se uſdiſce isti ti, 20</p> <p>Prjateglski ki na kraj dadega citava.</p> <p>Ako tebe (ovo ſnaj) hochje Srechja ſdrava,</p> <p>Stvarimchjese sluscit, ſa tebe spasiti,</p> <p> Onim, kêchjesc zjenit podobne magne ti </p> </div> <div xml:id="F1-06-3"> <head> Pripov. VI. </head> <p> <hi>Isplivvoje na Sidru.</hi> </p> <p> <hi>Cjovjek plivvajuchi na Sidru.</hi> </p> <p>Docîm vjettar isnenade</p> <p> Morrem plahu bjes razgliuti</p> <p> Plav muccenu silla tade</p> <p> K' starmennittoj tiska Gliuti.</p> <p>Nepristavno Mugna Sîva, 5</p> <p> Nochje Maerkla sve prikrilla;</p> <p> Pottopomſe Dasc proliva;</p> <p> Poghinnuttje vajmeh silla.</p> <p>Svak – cjaſ jacce, svak –cjaſ gorre</p> <p> Pomoraz – se tusgian smeta 10</p> <p> Ghdjeno uſavri bjesno Morre</p> <p> Ghdîse s' Vâlom Vâl suſreta:</p> <p>Vjettar dutti nepristaje</p> <p> Nêghſe usmnasgia svak – ciaſ vechie</p> <p> Staermennitte Plav od kraje 15</p> <p> Rasbjase rad Nesrechie,</p> <p>Rasliutjene sred Puccine </p> <p> Nechie ikomu smaert da prosti,</p> <p> Sillno Morre sred Dubine</p> <p>Jâs otvorrâ beſ Millosti. 20</p> <p>Samo jedan tusgian plovve,</p> <p> Koga Morrſki val ismucci,</p> <p> Saman pommoch vappi, i sovve</p> <p> Kada bjesno Morre bucci.</p> <p>Sidro docîm k' mom upadda 25</p> <p> Sctizza k' gnemmu ter doplje</p> <p> Subaâ k' kutjm isnenada</p> <p> Strucechise sva sabije:</p> <p>Morrem sidro kad plovechi </p> <p> Uſdaersgiatſe vaerhom budde 30</p> <p> Hittar Mladich tôm u srechi</p> <p> Oblakſciava plovvne trude.</p> <p>Sidro jacce pritiskiva </p> <p>Svescto mosge tôm u sgoddi,</p> <p> Kîga sasvijem sdravva, i sgiva 35</p> <p> Na sgiudjeni kraj dovoddi.</p> <p>"Ako tebbe sahraniti</p> <p> Ceſ ushochie s' blaghe srechie</p> <p> Korisnochie sdravglia bitti</p> <p> Sctoje od sctette zjenit vechie." 40</p> </div> </div> <div xml:id="F1-07"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F1-07-1"> <head>VII.</head> <epigraph> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> Recce Deva: sctosi u menni pravo ughledo? </p> <p>Dixit Camelus: quid in me rectum animadvertisti?</p> </epigraph> <argument> <p> Camelus, et Vulpes. </p> </argument> <l>Primo Cameli corpus ut Vulpecula</l> <l>Immane vidit, pene liquit spiritum</l> <l>Metu, rata animum respondere corpori.</l> <l>At mox eundem ad genua dum advolvi videt</l> <l n="5">Homuncionis, et exhibere jam latus </l> <l>Oneri, appropinquans liberius haec quaerere:</l> <l>Cur bina dorso prominerent in suo</l> <l>Tubera? quid ipsi gibber esset pectori?</l> <l>Vulpem Camelus sentiens tantum has suo</l> <l n="10">Deformitates adnotasse in corpore, </l> <l>Silentioque praeterisse caetera,</l> <l>Haecne ergo, dixit, vitia tu tantum, soror,</l> <l>Majora cernis? Per tuum at te oro caput,</l> <l>Dic, cum me in omnem rite partem inspexeris,</l> <l n="15">Quid non abnorme, distortumque videris? </l> <l> <emph>Hunc saepe multis deprehendes obrutum</emph> </l> <l> <emph>Vitiis, in quo unum pervidebas antea.</emph> </l> </div> <div xml:id="F1-07-2" xml:lang="hr"> <head> Priciza VII. </head> <p> <hi>Pr. Rece Deva: sctosi ù meni pravo ughledo?</hi> </p> <p> <hi>Deva, i Kuna.</hi> </p> <p>Kad Deve uda tâ jamacna parvi krat</p> <p> Kuni, kâju sreta, bj dato ughledat,</p> <p>Mallomagn neiſghinu od straha, ere mgnjasce,</p> <p> Tjela na veglinu duh da odgovarasce.</p> <p>Al padnut kadaju na kogljena ghleda 5</p> <p> Cjoecizu, i daju tovarj gnemse dà,</p> <p>Jur uſlobaghjase, beſ straha i pristupi,</p> <p> Ter ù glas, s' cesase, ovako ſaupi,</p> <p>Dvje na harbatu gharbe uſdiscju tebi,</p> <p>Trechja i na parsim tù? Kad cju Deva, scto bj </p> <p>Kuna ù gnoj vidila, ter samo dase od tih </p> <p> Gardochjâ stavila, a ne od ostalih,</p> <p>Tot ove samo ti ù meni, Sele mâ,</p> <p> Vidje neiſvarsnosti povechje? Al – te ja</p> <p>ſaklignem glavom tvom, da kadme budesc ti 15</p> <p> Sasvih stranâ okom pomgnivo paſiti,</p> <p>Recesc ù meni scto jel neiſkrivgljeno</p> <p> Budu tù ſalâ stô, ghdie jedno zjegneno.</p> </div> <div xml:id="F1-07-3" xml:lang="hr"> <p> <hi>Pripov. VII.</hi> </p> <p> <hi>Recce Deva, sctosi ù menni pravvo ugleddo.</hi> </p> <p> <hi>Deva, i Kuna.</hi> </p> <p>Kad Deve veliki staſ Kuna rasgleda</p> <p> Cjuddise Priliki, zijech straha ter predda.</p> <p>Er Tjelo kakvoje, varraſe da tako</p> <p> Saerzechie bit svoje moghuchje jednako:</p> <p>Prignutti koljennâ, nu docîm gleddaje 5</p> <p>Gdje prima bremmenâ, slobbodno pitaje: </p> <p>Tvê Plechi gukavve, buddimi rad rjeti,</p> <p> I Paerſi garbavve cemuſu vidjetti?</p> <p>Kad Deva sluſciasce, da samo rasgleda</p> <p> Sctò grubo, i mucciaſce bî svescto beſ reda; 10</p> <p>Dasu ovve, zjennisc ti, kê viddisc ù menni</p> <p> Naigore grubbosti, tu miso promjeni;</p> <p>Dobrome rasgleda, bûd Glava tvâ sdravvo</p> <p>Ù menni jel' reda, sctoggodli jêl' pravvo!</p> <p>"Scto samo jedinu, prikorrit nebuddi 15</p> <p> Ugleddasc krivinnu; pomgnivo nêgh sudi,</p> <p>I nachiesc tad dosti sla, lasgi himbenne</p> <p> Nikakve vjerrnosti, posctegna, ni zjenne!“</p> </div> </div> <div xml:id="F1-08"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F1-08-1"> <head>VIII.</head> <epigraph> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> Ni dobru stezi, ni aerghjavu ostavi.</p> <p> Nec bono acquire, nec relinque. </p> </epigraph> <argument> <p> Homo pro haerede nimis sollicitus. </p> </argument> <l>Exempla quidam solida virtutum suae</l> <l>Sobolis ob oculos suetus usque ponere,</l> <l>Animumque honestis institutis fingere</l> <l>Sat liberalem se futurum in filios</l> <l n="5">Existimabat, illa si relinqueret </l> <l>Bona, quibus animus inclarescit. Divitem</l> <l>Hic porro quemdam cum videret improbo</l> <l>Labore niti, ditior ut evaderet,</l> <l>Interrogavit, cur suum miserrimus</l> <l n="10">Angore tanto maceraret spiritum? </l> <l>Cui dives: amor in filios sic anxiam</l> <l>Me cogit operam ponere, ut sit maxima</l> <l>Haereditatis singulorum portio.</l> <l>Tunc ille, sobolis si tuae est animus, ait,</l> <l n="15">Virtute vera praeditus, haud opibus eget, </l> <l>Quas tu relinques; pectora at si sordibus</l> <l>Infecta vitii, sic parabis fomitem,</l> <l>Evadat ut adhuc illa depravatior.</l> <l> <emph>Idcirco dictum: nec bono accumules opes,</emph> </l> <l n="20"> <emph>Contento paucis; nec relinquas improbo, </emph> </l> <l>Suas profusuro omnia in libidines.</l> </div> <div xml:lang="hr" xml:id="F1-08-2"> <head> Priciza VIII. </head> <p> <hi>Pr. Ni dobru stezi, ni arghjavu ostavi.</hi> </p> <p>Cjovjek, kise odvisce brine ſa basctinika.*</p> <p> <hi>*djedinika.</hi> </p> <p>Njeki, ki svoima od kreposti iſghlede Stavglja sinovima prid oci, daih sljede, </p> <p>I ki duh nauzim vrjednim goi gnima,</p> <p> Zjegnasce, prema gnim blagodaran da ima</p> <p>Odvisce zjegnen bit, dobra tâ kadaim 5</p> <p> Uſbude ostavit, resise duscja s' kim</p> <p>Ovi er jednoga bogatza vidjasce,</p> <p>Ki dobra josc mnoga s' trudom nastojasce</p> <p>S' trùdom karvavim stech, ſasctono tuſcjan ti,</p> <p> (Gnemu ovako htje rech) tvoj duh pecjaliti? 10</p> <p>Kom' on: od djezeme gljubav silj trudit,</p> <p> Da stoke bude od mê dobar dil svakom bit.</p> <p>Ovi umno tad tâ recemu. Ako tvim</p> <p> Duscjaje uresita krepostiu porodim,</p> <p>Potreba nj gnima od blaga, keim ti 15</p> <p> Uſbudesc s' teſima radgnami ostaviti.</p> <p>Nu ako sarze gnim jurje iſopaceno,</p> <p> Cinichjesc, gore s' tim daim bude isctechjeno.</p> <p>Receno jes s' toga: ni dobru nemoj ti</p> <p> (ſadovogli er malloga) bogastva kupiti, 20</p> <p>Ni ſlu ostaviti nebud blaga dosti</p> <p>Erchjega istrosciti svoje ù povoglnosti </p> <p> <hi>Pripov. VIII.</hi> </p> <p> <hi>Ni Dobru stezi, ni Aerghiavu ostavvi.</hi> </p> <p> <hi>Cjovjek sa svoga Basctinika, alliti Ereda</hi> </p> <p>odvisce pomgniv.</p> <p>Prikaſati</p> <p>Budde immatti</p> <p>Gnekki obbicciaj svôm Poroddu</p> <p>Stavne isgledde svijeh krepposti, </p> <p>Duh sa dosti 5</p> <p>Dase isvaerſnom reſi u Ploddu.</p> <p>Blagodaran,</p> <p>Svôm i haran</p> <p>Dabi Djezzi vechma bio </p> <p>Zjeni, gnimma kad ostavvi 10</p> <p>Bigliegh pravi</p> <p>Dobra, kijemſe Duh reſio</p> <p>Isnenade </p> <p>Viddi tade </p> <p>Boggattoga cîm Gospara 15</p> <p>Sa vêch stechi, ki svegh trudi,</p> <p>Snatti sgiudi</p> <p>Cemu tako Duh umara? </p> <p>Odgovvorri, </p> <p>Daſe morri 20</p> <p>Svê Djeccizze zijech Gliubavi,</p> <p>Dabi obbilnij gnimma Dijo</p> <p>Ostavvio</p> <p>Blaga, koga s' trudom spravvi.</p> <p>Duh akoje 25</p> <p>Djezze tvoje,</p> <p>Gnemmu recce, pun krepposti</p> <p>Saman gnimma jesu odvechie</p> <p>Blago, i srechie,</p> <p>Svakke saman obbilnoſti, 30</p> <p>Akoe paka</p> <p>Slochia opaka</p> <p>Saerze gnimma vech sanjela,</p> <p>S' tessjemchiesc svak – cjas jacce </p> <p>Milli Bracce, 35</p> <p>Gnjih ponukat na slâ Djellâ.</p> <p>"Dobbar kîje</p> <p>Gnemmu nie</p> <p>Potrebnitto Blago od svîta, </p> <p>Onnje miran srechie svoje 40</p> <p>Nitti tvoje</p> <p>Iscte Blago, sgjudi, i pita.</p> <p>Alli inako</p> <p>Svoje opako </p> <p>Traje vrjeme Slobnik hudi: 45</p> <p>Prosippatti blago ù Slochie</p> <p>Svak –ciaſ hochie:</p> <p>Saman tvêſu Mukke, i trudi.“</p> </div> </div> <div xml:id="F1-09"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F1-09-1"> <head> IX. </head> <epigraph> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> Nemoghu biti i Vuzi sitti, i Koſlichi na broju.</p> <p>Nequeunt esse et lupi saturi, et haedi integro numero. </p> </epigraph> <argument> <p>Vulpes, et Haedus.</p> </argument> <l>Protecta denso cespite haec Vulpis loqui</l> <l>Lupum audiebat: ventris haec voracitas,</l> <l>Quae nos in horas exacerbat singulas,</l> <l>Immane data fuisset in malum lupis,</l> <l n="5">Praedare facile imbelle ni foret pecus. </l> <l>Haec fatus, agnum nuper ex ovilibus</l> <l>Raptum cruentis dissecare dentibus</l> <l>Coepit: per agros illa victum quaerere</l> <l>Illinc abibat tacita, cum per roscida</l> <l n="10">Adspexit haedum subsilire gramina. </l> <l>Confabulati cum fuissent invicem</l> <l>Verbis amicis, multa de Lupo queri</l> <l>Occoepit hoedus; quod suorum plurimos</l> <l>Fratrum quotannis omne jus contra latro</l> <l n="15">Trux ille fauce devoraret improba, </l> <l>Quod propagari caprinum haud sineret genus,</l> <l>Metuque vitam contristaret anxio.</l> <l>Tum Vulpis illi: justus irasci dolor<emph> </emph> </l> <l>Te porro cogit; id sed expendas velim.</l> <l n="20">Natura ab ipsa cum sit in vestrum haec genus </l> <l>Insita lupis voracitas, quam vereor heu!</l> <l>Custode nullo dum vagaris, ne tui,</l> <l>Haede, expleatur illa damno corporis.</l> <l>Tristis timorem comprobavit exitus.</l> <l n="25"> <emph>Nequit potentum res pariter accrescere,</emph> </l> <l>Et sua manere tenuioribus integra.</l> </div> <div xml:lang="hr"> <head> Priciza IX. </head> <p>Pr. Nemogu bit i Vuzi siti, </p> <p>i koſlichi na broju.</p> <p>Kuna, i Koſle.</p> <p>Kuna, kû uſnositi gharm sasvim kriasce, </p> <p> Vuka besjediti ovako sliscjasce.</p> <p>Nenasitnos ova, kâ svegh poticenas,</p> <p> ſa ſcivot Vukovâ bilabi ù ſao cjas,</p> <p>Da krotko lasno nj stadonam pljeniti. 5</p> <p> Tô reksci, koga odnj skoro, sta darpiti</p> <p>ſubima nemillim Jagneta na travi.</p> <p> Ona mûce ſa tim poghje da dobavi</p> <p>Hranese sctogodi, kad eto ureda</p> <p> Mlado Koſle odi, ghdi skace, ughleda. 10 </p> <p>Cim meju sobome, prjategli kô milli</p> <p> Rjeci oni tihome bjehu besjedili,</p> <p>Koſle uſe velmise na vuka tuſciti</p> <p> Scto svake mnoſise godine dospiti</p> <p>Svoje brachje po ſlom vide grabiteglju, 15</p> <p> Rodu ki uſplodit svôm nedase ù veseglju,</p> <p>Nu ù strahu trajati cinjim ſcivot svoj.</p> <p>Gnem ona: sctose ti sarcisc, o draghi moj,</p> <p>Pravedan ghniv tie; al ovo promisli,</p> <p>Proscdarlos poklie, proch vam kû Vuzi ſli 20</p> <p>Kaſcju, gnima dana odſgar, jase boim,</p> <p> Cimte beſ straſcjana vidim it poglim tim,</p> <p>Tjela udim da tvoga nebude sichjena.</p> <p> Navischja od svoga bj straha iſpugnena.</p> <p>Moguchju nemogu stokese uſmnaſcjati, 25</p> <p>I zjele ubogu istodobno ostati.</p> <p> <hi>Pripov. IX.</hi> </p> <p>Nemoghu bitti i Vuzi sitti, </p> <p>i koslichi na broju.</p> <p>Kuna, i Koslich.</p> <p>Ù guſtomu buſu stala</p> <p>Kuna kada sakrivena,</p> <p>Vuka kliknut tuj sluscjalla</p> <p> Nevidjena.</p> <p>Da nie pljenit lasno oborre, 5</p> <p>Kâbi vajmeh bila mukka,</p> <p>Scto proscdaerloſ svak – ciaſ gorre</p> <p>Morri Vuka!</p> <p>Docîm ovvò bessjeddio,</p> <p>Jagancichia raſkidatti 10</p> <p>Pocce, koga saplienio</p> <p>Ù Pojatti.</p> <p>Kuna tada po Livaddi </p> <p>Iskat hranu hoddilaje,</p> <p>Kosle skakat iſnednadi 15</p> <p>Vidjelaje.</p> <p>Skladno gnegga kad posdravvi,</p> <p>I s' gnimeſe rasgovorri, </p> <p>Kosle nemir kasge pravi,</p> <p>Kîga morri. 20</p> <p>Svakko, recce, Vukje hudi</p> <p>Ljetto porraſ uccinnio,</p> <p>I nasc dabi vechma trudi </p> <p>Tragh dospio.</p> <p>Sgjallim bolleſ, tughe, i jaddâ 25 </p> <p>Kâte morru svak – cias jacce, </p> <p>Recce kuna, nummi sada</p> <p>Rezi Bracce?</p> <p>Kadje Vukom po Naravvi</p> <p>Dano Porod vaſc pljeniti 30</p> <p>Strahme na ovvom dachiesc travi</p> <p>Maertav bitti;</p> <p>I do mallo beſ obsira</p> <p>Vuk tvoj sgivot da ne umorri,</p> <p>Cîmſe skitasc beſ Paſtira 35</p> <p>Sâm po Gorri. </p> <p>Svescto kuna tad nariza</p> <p>Do baerſose sve to sgoddi,</p> <p>K' gnemmu vajmeh huda liza</p> <p>Vuk dohoddi. 40</p> <p>Ugn kaervavi sub sabije,</p> <p>Daerpi, davi, mucci i derre,</p> <p>I dôk gnegga, miran nie,</p> <p>Ne proscderre.</p> <p>"Stvâr moghuchijeh usmnosgitti 45</p> <p>Nemosgesse tac jednako</p> <p>Nitti slabbijeh zjele bitti<emph> </emph> </p> <p>Stvâri tako.“</p> </div> </div> <div xml:id="F1-10"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F1-10-1"> <head> X. </head> <epigraph> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> Tko sebbe goj, najbogli perivoj goj.</p> <p> Qui seipsum pascit, optimum hortum pascit. </p> </epigraph> <argument> <p> Homo seipsum moderate curans. </p> </argument> <l>Summa excolebant hortulos industria</l> <l>Daphnis, Menalcas, et Palaemon, singulis</l> <l>Hinc quod redibat dividentes mensibus.</l> <l>Avariore sed quod essent indole,</l> <l n="5">Nil concoquebant, abstinentes omnium </l> <l>Obsoniorum: cruda semper allia,</l> <l>Acresque caepas pransitabant, fontium</l> <l>Aquam haurientes absque vini guttula.</l> <l>Illos Amyntas cum videret sordido,</l> <l n="10">Ut censum haberent ampliorem, deditos </l> <l>Sic victu, Amyntas nutriendo corpori</l> <l>A temperatis non abhorrens sumptibus,</l> <l>Vos excolendis diligenter hortulis</l> <l>Vacatis, inquit; at sui qui suscipit</l> <l n="15">Curam, elaborat hic vireto in optimo. </l> <l> <emph>Qui recto Amyntae verba sensu acceperit,</emph> </l> <l>Quos heic notare voluerim, facile sciet;</l> <l>Damnari at omne norit immodicum mihi.</l> </div> <div xml:lang="hr"> <p> <hi>Priciza X.</hi> </p> <p>Pr. Tko sebe goi, najbogli perivoj goi. </p> <p> <hi>Cjovjek ki sebe istoga raſloſcito goi.</hi> </p> <p>Miljenko, Radivoj, i Gljubmir s' vegljome</p> <p> Prostrani perivoj gojahu pomgnome.</p> <p>Meu sobom svakoga mjeseza djegljahu</p> <p> Scto vartla iſ toga iſvadit biahu.</p> <p>Al lakome odvisce biusci naravi, 5</p> <p> Niscta oni nehitsce kuhati lukavi.</p> <p>Ù tarbuh sugdaim vruchja nedohodi,</p> <p> Jestojska luk je gnim i samoj ò vodi</p> <p>Kapglize beſ vina slabo ſcivukaju.</p> <p> Radat, kie cina moga, vladaju 10</p> <p>Kôse oni videchi lakomo od vechje,</p> <p> ſa pjeneſ stech vechi, Radat koi nechje</p> <p>Da sctedi trosciti raſloscno pjeneſ svoj.</p> <p> Receim: vi vasc ti ſa goit perivoj</p> <p>Stavgljate pomgnu svu, al tko sebe goi, 15</p> <p> On ò perivoju najbogljem nastoi.</p> <p>Tko rjeci Radata s' dobre strane hita,</p> <p> Na kieh pada tâ pripovjes dohita.</p> <p>Al i ovo ſnat ima, prikorednu da ù svim</p> <p> Takoghjer stvarima ſalihos ja hulim. 20</p> <p> <hi>Pripov. X.</hi> </p> <p>Ko sebbe goij, naibogli Perivoj goij. </p> <p>Cjovjek sam sebbe rasborno gojechi.</p> <p>Mlâd Barſctanko, s' gnim Radmijo, </p> <p>Dracko ù Drusgbi tom josc budde.</p> <p>Svakkije od gnjh baerſ spravvio</p> <p>Zorrom pochi svê na trude:</p> <p>Vaert urescen zijech hittrosti 5</p> <p>Svakkeijm ploddi raslikosti.</p> <p>Jednom Mladi Mjessez kada</p> <p>Svoj okollisc svjetlo reſi,</p> <p>Selennijeh vaerh Livaddâ</p> <p>ſdrake sterrech sgar s' Nebbeſi 10</p> <p>Cîmſe vidde kobne sjenni,</p> <p>Terse opeta Mjessez mjeni;</p> <p>Tad sdrusgeni jur Pastjeri</p> <p>Plod od ſemglie rasdiegliuju, </p> <p>Sgivech vajmeh gorre od svjeri, 15 </p> <p>Sasve obbilni jur gladduju;</p> <p>Sirrov jedu Luk, Capullu,</p> <p>Piju hladne vodde Cmullu.</p> <p>Gnih Listavko docîm viddi,</p> <p>Ghdjejh morri glâd nemillo, 20 </p> <p>Kî rasborno trattit slîdi,</p> <p>Skladno i krjepit svoje Tîlo,</p> <p>Mnoghom passech gnjh ù jedu,</p> <p>Ovvu glaſi tad bessjedu:</p> <p>Vi pomgnivo nastojte 25 </p> <p>Uressiti Perivoje</p> <p>Da jest vrjedan, nauccitte</p> <p>Kogod krjepi Tjelo svoje;</p> <p>Jest Perivoj ghisdav, ljepi,</p> <p>Koggod sama sebbe krjepi. 30</p> <p>"Ovvo koggod rasumije,</p> <p>Lasnochjese domislitti,</p> <p>Svescto rekoh mallo prie,</p> <p>Koga hochiu prikoritti:</p> <p>Nêk pohullit svak – ciaſ budde 35</p> <p>Neurednâ Djellâ, i trude.“</p> </div> </div> <div xml:id="F1-11"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F1-11-1"> <head> XI. </head> <epigraph> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> ſaludumje biser, kadmi gharlo davi.</p> <p> Quid mihi gemmae, si guttur elidunt? </p> </epigraph> <argument> <p> Matrona, et Monile. </p> </argument> <l>Matrona collo cum Monile lacteo</l> <l>Gemmis et auro splendidum deponeret,</l> <l>Illud severo conspicata lumine</l> <l>Sprevit. Monile stupuit, insanam putans.</l> <l n="5">MON. Tun' me ergo, quo omnis, quae placere discupit,</l> <l>Ornare collum foemina impense studet,</l> <l>Abs te una fastu sic superbo rejicis?</l> <l>MAT. Ne crede, fastum perpulisse, ut ponerem,</l> <l>Tua at quod opera strangulari sentio.</l> <l n="10">MON. Nil tale metuas, si relaxes taeniam. </l> <l>MAT. Elidis et sic colla. MON. Tamen id explica.</l> <l>MAT. Viro locata cum fuissem diviti,</l> <l> Fortunae at ipsa tenuis, ille cyclade</l> <l> Me aurata operuit, ille gemmis dexteram</l> <l n="15"> Ornavit, ut qui me foris videt, hic satis </l> <l> Putet beatam; at si domi quo vivimus</l> <l> Pacto... Monile foeminam heic interloqui:</l> <l> Ne plura narres, sed viro da crimini</l> <l> Quod strangularis, non monili gemmeo.</l> <l> <emph>Mediis in opibus saepe animus est anxius. </emph> </l> </div> <div xml:lang="hr"> <p> <hi>XI.</hi> </p> <p> <hi>Pr. ſaludumie biser, kadmi garlo davi.</hi> </p> <p> <hi>Gospoghja, i Oghargljaj.</hi> </p> <p>Gospoghja diſasce oghargljaj cim s' vrata,</p> <p> Ki nabjen biasce bisera, i ſlata,</p> <p>Krivoga gledajuch darsci ù nezjeni:</p> <p> On se snebivajuch mahnituje zjeni.</p> <p>Tot mene, kim ſcena svaka, kâ omiliti 5</p> <p> Nastoi, urescena iscte sveghjer biti,</p> <p>S' vrata odmechjesc tvoga sama, ers' ohola, ti?</p> <p> (Gosp.) Ne zjeni da s' toga jate htjeh smetnuti</p> <p>Nego er scto chjutim, ſlo davisc dame ti.</p> <p> (Ogharg.) Trak popusti, i vech tim nebudse </p> <p> strasciti 10 </p> <p>(Gosp)Alimi i tako ti vrat davisc.(Ogharg) Boglje tô</p> <p> Htjejmi tomaciti. (Gosp.) Ja, bichje kû prosto</p> <p>Dopade, udata ſa muſcja buduchi </p> <p> Veoma bogata, on u ſlatne obuchi</p> <p>Hotjeme hagline, na rukam parstene 15</p> <p> ſamjerne svjetline stavimi, i zjene.</p> <p>Na dvoru tkogodi da mene vidi it</p> <p> Srechnia ne rodi dase druga ima mnit.</p> <p>Nu pak kao ù kuchi ſcivemo ....Rjec ſceni</p> <p> Tad on pisjekuchi, vech ne kaſci meni, 20</p> <p>Recejoj, i sctosi davgljena, krivo daj</p> <p> Muſcju, ne prinosi tuscbe na Oghargljaj.</p> <p>Sred blaga, i svake raskosce vechkrati</p> <p> Duh muke opake nepokojan pati.</p> <p> <hi>Pripov. XI.</hi> </p> <p> <hi>ſaludumje bisser, kadmi gharlo davi.</hi> </p> <p> <hi>Gospoja, i Ogargliaj.</hi> </p> <p>Prighisdavva kad Gospoja</p> <p> S bjela Ogargliaj vrata disge,</p> <p> Ugn upirruch occi svoje,</p> <p> Gnega tlacci, jed rasgisge.</p> <p>Ogargliajse veomma cjuddi 5</p> <p> Zjenech daje svjest gubilla</p> <p>Ogar. Cemu, recce, possor hudi? </p> <p> Menni jesi scto nemilla?</p> <p>S' takom vjameh oholloſti</p> <p> Cemu odmechiesc rusgno menne? 10</p> <p> Ljepom kêsu slavne vlaâſti</p> <p> Kad vrât resu s'samnom sgene.</p> <p>Gosp. Daje ohollaſ, ah ne zjeni,</p> <p> Sctosam tebbe ja dignulla;</p> <p> Daviſc (govvor nie himbenni) 15</p> <p> Mallo nieſam isdahnulla.</p> <p>Ogar. Nemo date to vech smeta,</p> <p> Ogargliajse tad isusti,</p> <p> Ako ciujesc date opeta</p> <p> Davim, mallo trak odpusti. 20</p> <p>Gosp. Davisc vajmeh ti svakako,</p> <p> Gospojatte s' tegga tlacci.</p> <p>Ogar. Nemo sudit naopako</p> <p> Govvor, mollim, tvoj tomacci.</p> <p>Gosp. Sa Ciovjeka kad Bogatta 25</p> <p> Mogha is bichia potisctena</p> <p> Srechnom ceſti tih udata,</p> <p> Gliubglieſglivvo ter ciutjena</p> <p>ſlato, Biser mû ſa srechiu</p> <p> Svakke uressne jur naprave 30</p> <p> ſlatnu dava Musg odjechiu</p> <p> I raslike josc sabave.</p> <p>Kogod menne tada viddi</p> <p>Punnu dike, slavve i uressa,</p> <p> Srechi mojoij svak savidi 35</p> <p> I sladdosti mogha udessa:</p> <p>Nu da budde ko vidjetti,</p> <p> Sctome u kuchi svak – ciaſ morri...</p> <p> Ogargliajoj neda isjreti</p> <p> Ovakojoij ter govvorri. 40</p> <p>Tvû bessjeddu vech ustavvi,</p> <p> Ogargliaja nemo tvoga</p> <p> Krivit, sctote morri, i davi,</p> <p> Krivi Musgia, krivi istoga</p> <p>"Sred Bogastva vechie krati 45</p> <p> Smuchja, himba, jad pribiva, </p> <p> I mnoghosse putaâ obrati</p> <p> U Plac grossni raddoſ sgiva.“</p> </div> </div> <div xml:id="F1-12"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F1-12-1"> <head> XII. </head> <epigraph> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> Gollo ſdravglje, gotova nemoch.</p> <p> Nuda salus, praesens morbus. </p> </epigraph> <argument> <p> Sanus aegrotans. </p> </argument> <l>Praesente morbo se teneri Corbulo,</l> <l>Sanum indicabat lucidus quem oris color,</l> <l>Medico asserebat. Exterius hic cernere</l> <l>Cum signa morbi nulla posset, indole</l> <l n="5">Meticulosa Corbulonem credidit, </l> <l>Tetrasque monuit inquieto ut pectore</l> <l>Curas abigeret. Alter obfirmatius</l> <l>Perstans priore fixus in sententia</l> <l>Medicum coegit nominare plurimos,</l> <l n="10">Occultioris esse qui generis solent </l> <l>Morbos, ut hominis proprium deprenderet.</l> <l>Cumque hic eorum se negaret quopiam,</l> <l>Quos indicabat, affici, jam coeperat</l> <l>Timere medicus, tristis humor impotem</l> <l n="15">Ne mentis hominem reddidisset. Corbulo, </l> <l>Cui praeter unam sanitatem caetera</l> <l>Deerant, medentem cum videret anxium</l> <l>Se propter, illam verbis rem secuit tribus:</l> <l>Ne plura, quaeso; nam mihi pol! adest salus,</l> <l n="20">At nuda cum sit, morbi germana est soror. </l> <l> <emph>Perinde egestas summa ab hominibus solet,</emph> </l> <l>Ac quodvis aliud triste permetui malum.</l> </div> <div xml:lang="hr"> <p> <hi>Priciza XII.</hi> </p> <p> <hi>Pr. Golo ſdravglje, gotova nemoch.</hi> </p> <p> <hi>ſdrav nemochjan.</hi> </p> <p>Daje ſloces Scturiza ljekaru vegljasce,</p> <p> ſasve pomast liza, sraznaga kaſasce.</p> <p>Nemochi bigljega s' dvora er vidit nj,</p> <p> Naravi on gnega plascive odvech mni</p> <p>Jerga svjetovati uſe da ſlu voglju, 5</p> <p> I brighe tjerati bude, kêga koglju.</p> <p>Scturiza al er isto govorit sljedimu,</p> <p> Ljekar mnoghe uſ tô nemochi broimu,</p> <p>Ke ù nami stati obicnesu ù potaj,</p> <p>Damue obaſnati, kû ima cjovjek taj. 10</p> <p>Niednom on od ti' gnemu er odgovara</p> <p> Nemochj da pati, strah uſe ljekara</p> <p>Zarna [...], raſbita, odviscju kû ù gnem mni,</p> <p> Luda, al mahnita jurga ucinila nj.</p> <p>Scturiza, komu sva van ſdravglja nestasce, 15</p> <p> ſa sebe sckarbgliva ljekara er vidjasce,</p> <p>Raſdrjesci uſo ti s' tri rjeci ovako.</p> <p> Naprjeda vechje ti nehodi nikako.</p> <p>Ja ſdravglje doista da imam, budti ſnat,</p> <p> Al golo erje tô, nemochi on jest brat. 20</p> <p>Ubosctva toliko gljudise strasciti</p> <p>Opchje, ſlu koliko najvechjem na sviti. </p> <p> <hi>Pripov. XII.</hi> </p> <p>Gollo ſdravglie, Gottova Nemoch.</p> <p> <hi>ſdravv Nemochian.</hi> </p> <p>Stanovitto potvardiva</p> <p>Svom Ljecniku Mlad Lovorko,</p> <p>Daga Nemoch bolleſniva</p> <p> Mucci gorko.</p> <p>Nijedan bigliegh od Nemochi 5</p> <p>Mosge Liecnik jur poznatti,</p> <p>Nesna kêchie tad pomochi</p> <p> Gnemmu datti.</p> <p>Sumgni daje svê Naravvi</p> <p>Prem strascivve, termu recce, 10</p> <p>Da svê Misli hude ostavvi</p> <p> Na dalecce.</p> <p>On stanovvit sillovoje</p> <p>Da Liecnike skuppit budde</p> <p>Ki Nemochi jeda svoje 15</p> <p> Posna trude.</p> <p>Liecnik pomgniv immennuje</p> <p>Kogod liecit dobro ummje:</p> <p>Toij bessjeddi nevjerruje,</p> <p> Miran nie. 20</p> <p>Sumgni Liecnik s' svom stavnosti,</p> <p>Da nebuddu hude voglie</p> <p>Usroccitti Mahnittoſti</p> <p> Trud, Nevoglie.</p> <p>Nù Lovorku, kôm nestaju 25</p> <p>Osvèm sdravglia stvari ostale</p> <p>Gnegga taj – cjaſ osdraviaju</p> <p> Rieci malle.</p> <p>Vechme liecit, recce, ostavvi,</p> <p>ſdravjam tvoje beſ pomochi: 30 </p> <p>Gollo sdravglie bigliegh pravi</p> <p> Jest Nemochi.</p> <p>"Prid ubosctvom strah immatti</p> <p>Svegh obbicciaj jest Cjovîku,</p> <p>Nêgh da svakko slo kuſciatti 35</p> <p> Budde vjku."</p> </div> </div> <div xml:id="F1-13"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F1-13-1"> <head> XIII. </head> <epigraph> <p> <abbr>Illyr.</abbr> Tughja ſemglja ubja cjovieka. </p> <p> Terra aliena homini animos adimit. </p> </epigraph> <argument> <p> Asini, et Lupus. </p> </argument> <l>Fame premente, nemore ab obscuro Lupus</l> <l>Ovile quaerens in viride descenderat</l> <l>Pratum, quo Aselli pascebantur plurimi.</l> <l>Pars ut rapacis ora viderunt feri,</l> <l n="5">Timore victi protinus capessere </l> <l>Fugam, pars alia nil raptoris horridum</l> <l>Pavere rictum, ferreisque athletice</l> <l>Coepere in auras calcibus proludere,</l> <l>Ut, si ausit ultra progredi, praesentiat,</l> <l n="10">Quanta obruendus sit procella: scilicet </l> <l>Addebat illis patrium usque adeo solum</l> <l>Vires in advenam hostem, ut audacissimos</l> <l>Domi leones singuli se crederent.</l> <l>Sibi Lupus cum hoste dimicandum ut strenuo</l> <l n="15">Vidit, simulque venit in mentem, (*) gravi </l> <l>Quam fuerit olim de genere quidam suo,</l> <l>Dum pactum ab asino praemium stulte petit,</l> <l>Percussus ictu, retroire maluit,</l> <l>Famemque ferre, quam perire calcibus.</l> <l n="20"> <emph>Patria addit animos saepe et imbelli viro, </emph> </l> <l>Aliena minuit terra vel fortissimis.</l> <note>(*) <emph>Alluditur ad fabulam Aesopicam, quam eleganter expressit Faernus; quaeque in numero ejus Fabularum quarta est.</emph> </note> </div> <div xml:lang="hr"> <p> <hi>Priciza XIII.</hi> </p> <p> <hi>Pr.Tughja ſemglja ubia cjovjeka. </hi> <emph>.</emph> </p> <p> <hi>Tovari, i Vuk.</hi> </p> <p>Gladan Vuk iſ gore kad sighje ù poglje,</p> <p> Isctuchi ù obore uvuchse, da koglje,</p> <p>Livadi na rosnoj Tovarâ pasuchih</p> <p> Iſnaghje velik broj: njekise oncjas od gnih</p> <p>Od straha splascisce, rilo grabiteglja 5</p> <p> Kad strascno vidisce, ter bjeſce dalek tja.</p> <p>Druſi a naſad tim pocesce vitescki</p> <p> Nogam podkovanim metatse, nek ſna ki</p> <p>Udarazâ kruti' cekaga vegli broj.</p> <p> Smionstvo na gljuti kad biga tislo boj. 10</p> <p>Protiv neprjateglju tughinu ù ovima</p> <p> Budi od boja ſceglju rodno mjesto oslima,</p> <p>Tac da Lav svakise na kuchi svoj mgnjasce.</p> <p> Potom Vuk stavise, s'kims' arvat imasce,</p> <p>I na pamet ſgodno doghjemu, s' kakvime 15</p> <p> Udarzem neſgodno ù staro bj vrime</p> <p>Jedan svoga roda tresnut, kadje uſdarje</p> <p> Isko ù Osla damu dà svoje ſa ljekarje,</p> <p>Na traghse vratiti voli, i tarpjet glad,</p> <p>Negh daga kopiti gvoſdeni ubiu tad. 20</p> <p>Hrabrenstva i slabomu rodno mjesto ulaga,</p> <p>Tughje i prisnascnomu mnogokratga odlaga.</p> <p> <hi>Pripov. XIII.</hi> </p> <p> <hi>Tughja ſemglja ubja Cjovjeka. </hi> <emph>.</emph> </p> <p> <hi>Tovari, i Vuk.</hi> </p> <p>Isctom sdrakſe svjetli zorre</p> <p> Guste islassi Vuk is Gorre, </p> <p> Na Livaddi</p> <p> Isnenadi</p> <p>Kad Tovarraâ mnogho viddi 5</p> <p> Cîm gneggovvu tescko morri</p> <p> Glad utrobbu po svom Gorri</p> <p> Savjevati vechma slîdi.</p> <p>Usplasceni pobjegosce</p> <p> Vuka jedni cîm vidjesce: 10</p> <p> Smjon od vechie</p> <p> Nejma smechie</p> <p>Drughi, nîtse strasci, i boij,</p> <p> Negh s' Noggami Vuku prjeti,</p> <p> Da snà Kochie tad dospjetti, 15</p> <p> Ako kod gnjh blisu ustoij.</p> <p>Mjesto gnimma svijem Roddjenno</p> <p> Takkoſ dava prem hrabrenno:</p> <p> Svakki bitti</p> <p> Lavv saerditti 20</p> <p>Na svojome kuchi zjeni.</p> <p> Vuk stà docîm raſmisgliati</p> <p>Ù junackom bitſe Ratti</p> <p>Ù gneggovvom jest spommeni</p> <p>Strahovvitta huda sgodda 25</p> <p> Cîm gneggova jedan Rodda</p> <p> Iscte darâ</p> <p> Od Tovarrâ</p> <p> Nerasborno koje pita:</p> <p> Tescke udârze, gorke i ranne 30</p> <p> Davat Tovar nepristanne</p> <p> Dokle umorri svâ kopittâ</p> <p>Povratise Vuk na sada</p> <p>Prikorednoſ taerpi glada,</p> <p> Nêgh dospjetti 35</p> <p> Svoje Ljetti</p> <p> Pod Noggami Tovarskijem.</p> <p> "Snaghu, kreppoſ Roddno Mjesto </p> <p> Slabbijem joscte dava cesto,</p> <p> Disge tughi kraj jakijem."</p> </div> </div> <div xml:id="F1-14"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F1-14-1"> <head>XIV.</head> <epigraph> <p> <hi> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> - Pragh od kuchje najvisce baerdo. </hi> </p> <p> Limen domus mons omnium altissimus. </p> </epigraph> <argument> <p> Legatus domo proficiscens. </p> </argument> <l>Legatus ire jussus ad Bithyniae</l> <l>Regem Cleanthes cum parasset omnia,</l> <l>Iter quae ad illud expedire censuit,</l> <l>Natis, amicis, optimaeque conjugi</l> <l n="5">Mellita centum dividebat oscula. </l> <l>Servi praeibant, commeatus, sarcinae;</l> <l>Herusque ad ipsa succedebat limina</l> <l>Domo egressurus, cum repente substitit,</l> <l>Et retrocedens basiare conjugem,</l> <l n="10">Natosque rursus coepit, hinc domesticis </l> <l>Mandare multa; certus at discedere</l> <l>Sub limen iterum venit. Heic ceu plumbeos</l> <l>Pedes ut ante sensit, et torpedine</l> <l>Inusitata corpus omne corripi.</l> <l n="15">Quidam ex amicis quod fiebat intuens, </l> <l>Tune arduorum montium conscendere</l> <l>Valebis, inquit, culmina, hanc in aedium</l> <l>Qui prodis ipso tarditatem limine?</l> <l>Huic ille: cura caeterorum montium</l> <l n="20">Haud me fatigat, dummodo hunc altissimum </l> <l>Liceat in ipso transilire limine.</l> <l> <emph>Ab iis, quae amamus, separamur aegrius.</emph> </l> </div> <div xml:lang="hr"> <p> <hi>Priciza XIV.</hi> </p> <p>Pr. Pragh od Kuchje najvechje bardo.</p> <p> <hi>Poklisar, kise djeli iſ svoje kuchje.</hi> </p> <p>Na Bosnu poklisar jedan poslan kie</p> <p> Buduchi svaku stvar spravio mal prie,</p> <p>ſa puta kâ toga trjebuje ghargljasce</p> <p> Prjateglja svakoga, i diezi djegljasce</p> <p>Medene zelove, i dobroj Gljubi svoj. 5</p> <p> Jur slughe gnegove, kiehje ne mao broj,</p> <p>I prateſc sva prid gnim ide, pak uputi</p> <p> I onse isti ſatim posledgni: al nuti!</p> <p>Pristupi kad na pragh, tajcjas-se uſtavi</p> <p> Odstupi ter na tragh, i gljubitse stavi 10</p> <p>ſcenu, i djezu iſnova, sluſcbi i nareghivat</p> <p> Sad ona, sad ova: tù ga al vechje nj stat,</p> <p>Opetase uputi ſa iſit, nu iſnova</p> <p> Na praghu on chjuti noghe kô od olova,</p> <p>I ljenost ù svemu tjelu. Tô videch svoj 15</p> <p> Dragh jedan recemu prjategl, brate moj,</p> <p>Kao barda visoka tichjesc proch, na vrati</p> <p> Kad kuchje pri roka ljenos – te tâ uhvati?</p> <p>Kom on: nestrasceme barda ina, samo da </p> <p> Proghjem ja kuchje mê pragh visci svih bardâ.</p> <p>Stvari, na svjetu kê mi vechma gljubimo,</p> <p> S' mukese velike od gnih odzjepimo.</p> <p> <hi>Pripov. XIV.</hi> </p> <p>Pragh od kuchie naivisce Baerdo.</p> <p> <hi>Poklisar dielechiſe is svoje kuchie.</hi> </p> <p>K' Betanſkomu kragliu otiti</p> <p> Mlad Vladimir cîmse spravvi</p> <p> Pokliſarſe poklonnitti,</p> <p> Sctò triebbuje sva pripravvi,</p> <p> Svû Gljubovzu, Djezzu gliubi 5</p> <p> I zellovvâa brojse gubbi.</p> <p>Slughe, Prattesc i Dvoranni</p> <p> Na pried iddu: Plemmich kade</p> <p> Trudech isit nù ſamani</p> <p> Prista na Pragh isnenade 10</p> <p> Svû Djeccizzu terse vrati</p> <p> I Gliubovzu zelivati.</p> <p>Svôm Cegliadi sapovjeddi</p> <p> Mnoghe ostavvit tadà budde,</p> <p> Sadse vrati, sad put sljedi, 15</p> <p> Sa djelitſe pun posgiudde:</p> <p> Cjuti olovvne svê stuppaje</p> <p> Na Pragh opet ter pristaje.</p> <p>Utaernutjem priusetto</p> <p> Cjuti vajmeh sasvijem Tîlo, 20</p> <p> Neobicciajnijem cjuti speto</p> <p> Saerze jaddan tad Nemillo,</p> <p> Nie krepposti, Nejma mochi</p> <p> Odjelitse vech, i pochi.</p> <p>Gnegga budde cîm viditti 25</p> <p> Jur Priategl, gnêm bessîddi:</p> <p> Kako hochiesc Baerdaâ usiti </p> <p> I vissoke Gorre, i Hridi </p> <p> Kad nemosgesc zijechia smuchje</p> <p> Ostavvitti Pragh od kuchie? 30</p> <p>Menne Miso tad govvorri</p> <p> Usit Baerdaâ scto nie Mochi</p> <p>Sad nemucci, kôme morri</p> <p> Pragh od kuchie mê sa prochi.</p> <p> "Trudse djelit, trud ovoje 35</p> <p> Ostavvitti dragho sctoje.“</p> </div> </div> <div xml:id="F1-15"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la"> <head> XV. </head> <epigraph> <p> <hi> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> Nejakaje rjeka svaka, </hi> </p> <p>kase u dosta djeli traka.</p> <p> Omne flumen est modicum, </p> <p> quod in plures rivos dividitur. </p> </epigraph> <argument> <p> Pagus, et Flumen. </p> </argument> <l>Rogabat amnem pagus, ut licentiam</l> <l>Nimis vagantem fluctuum compesceret,</l> <l>Damnumque messi ne crearet amplius.</l> <l>Preces superbus risit amnis, agmine</l> <l n="5">Immenso aquarum in laeta prorumpens sata. </l> <l>Rogavit iterum voce pagus supplici,</l> <l>Poenam minatus vindicem, ni audiverit.</l> <l>Contempsit ille, nec moratus plurimum,</l> <l>Ut ante, vasto mersit arva gurgite.</l> <l n="10">Tum vero pagus providendum jam suae </l> <l>Securitati tempus esse existimans,</l> <l>Quacumque parte suetus est excurrere</l> <l>Amnis, canales excavari plurimos</l> <l>Rastris jubebat: instat alacriter operi</l> <l n="15">Juventus omnis, maximumque dividens </l> <l>In plura flumen cornua, impotentium</l> <l>Nimiam repressit fluctuum superbiam.</l> <l> In multa capita distributa haereditas,</l> <l>Quamvis perampla, fit tenuis in singulis.</l> </div> <div xml:lang="hr"> <p> <hi>Priciza XV.</hi> </p> <p> <hi>Pr. Nejakaje rjeka svaka, </hi> </p> <p> <hi>kâse ù dosta djelj trakâ.</hi> </p> <p> <hi>Selo, i Rjeka.</hi> </p> <p>Selo moli riku, bjes vodâ da bude</p> <p> Uſpreghnut veliku, gnivami kê ude.</p> <p>Na molbe ona têse ne prighnu, kê tlaci,</p> <p> Poraſni i unese skup vodâ josc jaci.</p> <p>Selo opet moliti sta, i ako nechjese 5</p> <p> Ganut, gnoj ſapriti, osvetit dachjese.</p> <p>Molbe ona iſnova tlaci, i mal ſa tim,</p> <p> Kô prie, poglja sva potopi vodam svîm</p> <p>Tad Selo poklie zjenilo da vechje</p> <p> Gnemu zkniti nie, tê se i na nesrechje 10</p> <p>Da imo oſvat, i ſla ſa svoju sahranu</p> <p> Na kugodje tekla sctetno ona stranu,</p> <p>Dase dubu odredi potozi kopjacjam.</p> <p> Veselo tô sljedi sva mlados, i na sram</p> <p>Rjeke bj velike, erju ù trakâ dosta 15</p> <p> Raſdjeli, tolike dajoj sile ne osta;</p> <p>I kâ prj biasce ohola odvisce,</p> <p> Kaono dostojasce, ruſcnoju sruscisce.</p> <p>Djedina kadse ima i veglja djeliti</p> <p>Glavam meu mnoſima, slabo svak ſahiti.20</p> <p> <hi>Pripov. XV.</hi> </p> <p>Nejakaje Rjeka svakka,</p> <p> <hi>kâse u dosta djeli Trakâa.</hi> </p> <p> <hi>Selo, i Rjeka.</hi> </p> <p>Usmnosgittu Selo Rjeku</p> <p>Snisgno drughda molli i prosi</p> <p>Bjeſ da ustavvi svomu tjeku</p> <p>Sjedbi sctettu da ne nossi.</p> <p>Tlacci Rjeka Molba, i rjeci, 5</p> <p>I po Sjedbâm sillno ulaſsi</p> <p>Tescku osvettu tad prjetechi</p> <p>Selo tusgbe vechma glâſi.</p> <p>Tlacci Rjeka svak - cjaſ vechie</p> <p>Sctò gnoij recce Selo tade 10</p> <p>I zijech hude jaoh Nesrechie</p> <p>Sve potoppi tad Livadde.</p> <p>Kad to selo vidjet budde,</p> <p>Miru hochie proriditti;</p> <p>Mnosg potokâa cinni od svudde 15 </p> <p>Pomgniv s' rallom isdubstiti:</p> <p>Baerso Mladdoſ, i vesselo</p> <p>Dosta ù trakâa Rjeku djeli,</p> <p>Vale ustavglia, docim Selo</p> <p>Viddi ispunnit svescto sgelli. 20</p> <p>"Basctinnechie bit Prilika,</p> <p>Kâse ù dosta djeli Glavâ</p> <p>Sasvè usmnosgna, prem velika</p> <p>Mallu svâkom koris dava."</p> </div> </div> <div xml:id="F1-16"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F1-16-1"> <head> XVI. </head> <epigraph> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> Na bjedno scigljese svaka bjed dohodi. </p> <p> Ad morbosam pecudem omnis accedit calamitas. </p> </epigraph> <argument> <p> Pastor, et Agna. </p> </argument> <l>Pariebat Agna, morbidamque ut edidit</l> <l>Prolem sub auras, triste miseritus malum</l> <l>Pastor remediis allevabat, nescius</l> <l>Novis quot esset impetenda casibus. </l> <l n="5">Depulsa morbi vis ut aliquantum fuit, </l> <l>Ad prata duxit, pasta molli ut gramine</l> <l>Pecus juventae robore invalesceret.</l> <l>Sero adpetente vespere cum aliis domum</l> <l>Una redibat ovibus; at subsistere,</l> <l n="10">Mox claudicare cum misellam cerneret, </l> <l>Sustulit in humeros, asperamque comperit</l> <l>Spinam cruenta perforasse cuspide</l> <l>Pedem illi: ut hocce pastor extraxit malum,</l> <l>Herbisque fovit alligato vulnere,</l> <l n="15">In laeta rursus compellebat pascua. </l> <l>Dum gramen illic carpit effraenatius,</l> <l>Nec ruminare curat, effervescere</l> <l>Usque adeo sanguis, totam ut operuerint cutem</l> <l>Sanie fluentes glutinosa pustulae.</l> <l n="20">Contagiosa ne pecus reliquum lues </l> <l>Inficeret, aegram separavit, sulphure</l> <l>Aliisque curans pharmacis; morbo hoc quoque</l> <l>Cum liberasset, caetero adjunxit gregi.</l> <l>At gemini arietes dum invicem pugnam serunt,</l> <l n="25">Horum alter ictus tardiorem evadere </l> <l>Diro inter costas sauciavit vulnere. </l> <l>Ad triste factum Pastor, heu! cur calamitas</l> <l>Tibi, inquit, uni semper omnis advenit?</l> <l> <emph>Miser perenne sortis est ludibrium.</emph> </l> </div> <div xml:lang="hr"> <p> <hi>Priciza XVI.</hi> </p> <p>Pr. Na bjedno scigljese svaka bjed dohodi.</p> <p> <hi>Pastjer, i Jagniza.</hi> </p> <p>Jur Ovza raghjasce, i kuje okotila</p> <p> Jagniza er biasce mallo ſdrava tila,</p> <p>Pastjerju oſdravit nastoi s' ljezima,</p> <p> Neſnajuch, kâ mnosc prit k' gnoj novih ſalâ ima</p> <p>Nemochi cim tila njesctose biasce 5</p> <p> Jagnizi odloſcila, sobomju vodjasce,</p> <p>Travomse da mlada mekahom uvrjeſci.</p> <p> K' veceru nu kada s' ostalim scigljeſi' </p> <p>Domase vrachjasce, vajmeh onju vidi</p> <p> Ghdinose uſtavgljasce, ter hromi, i ne sljedi.</p> <p>Bjednu uſe na plechi, ù nogu nemila</p> <p> Daseje videchi dracjajoj ſabila.</p> <p>Kadjomje iſvuce van pastjer, i obloſci</p> <p> Travom, kû iſtuce, boljojse odloſci,</p> <p>I opet vodie jur ſdravu na pasce, 15</p> <p> Ali ondje er ije plascno, i mal ſcgvatasce,</p> <p>Takose raſceſce karvjoj, da ranize</p> <p> Tjelo sve sastrjesce pune sukarvize.</p> <p>Dase opoganile nebi drughe, sa svim</p> <p> Gnu lûcj: oſdravile bjehuse rane cim 20</p> <p>S' podobnim ljezima, k' staduje pristavi.</p> <p>Dva cimse al roſima biu ovna na travi,</p> <p>Jedan, er ljena bj ubjeghnut, s' cesti ſlom</p> <p> Nemilojoj probi desno rebro s' rogom.</p> <p>Nesrichja, jaoh! na tô Pastjer rece tada, 25</p> <p> Tebe samu ſascto svaka svegh dopada? </p> <p>Pod ſvjeſdam kadaje tko rodjen ſlobnime</p> <p> Srechja nepristaje tvoriti rugh gnime. </p> <p> <hi>Pripov. XVI.</hi> </p> <p> <hi>Na bjedno Sciglieſe svaka bjed dohoddi.</hi> </p> <p> <hi>Pastjer, i Ovciza.</hi> </p> <p>Cîm Malahno Jagne Ovciza</p> <p>Kotti; Pastjer gnu pomosge</p> <p>Gorskijeh ljekom od Travizzâ</p> <p>Jeda osdravvit tusgna mosge</p> <p>Nesnanih takom dachie ù sgoddi 5</p> <p>Opet bitti cîmſe usploddi.</p> <p>Nedavajoij jur pomochi </p> <p>Neghje voddi na Livaddu,</p> <p>Jeda osdravvi s' te Nemochi,</p> <p>Cîm usppaſe travu Mladu: 10</p> <p>Pomagase nù sadosti</p> <p>Mladijeh travaâ rad krepposti.</p> <p>S' ostalijem ovzâm kada</p> <p>K' svômſe obborru vechie vrati,</p> <p>Sad pristajat, hramat sada 15</p> <p>Budde Pastjer gnù gleddatti.</p> <p>Na rammeje digne, i viddi</p> <p>Da gne noghu Draccia vrîdi.</p> <p>Pastier dôcim osdravvje</p> <p>Ù Bollesnom tom nesgoddi, 20</p> <p>Pommaſ ranni ter privije </p> <p>Opet k' Travi gnu dovoddi,</p> <p>Kû pohlepno docim grise</p> <p>Nitti scvachje, rasboliſe.</p> <p>Kaerv vri vajmeh isnenada 25</p> <p>Gubba kosgiu svu pokriva</p> <p>Da ne otruje drugha staddâ</p> <p>Sasvijem od gnjh odlucciva:</p> <p>Kadje od tegga vech osdravvi</p> <p>S' staddom taj - cjaſ gnù sastavvi: 30</p> <p>Ovan s' drughijem cîmſe bije</p> <p>Jedan vajmeh meghiu plechi</p> <p>Ovzu ranni, kâ neummije</p> <p>Od udarza tad ubbjechi;</p> <p>Kliknu Pastjer, cîm to gledda, 35</p> <p>Cemu svakka k' tebbi bjeda?</p> <p>"Kîje tusgian na ovvem Svjeti,</p> <p>I nevogljan kije od vechie</p> <p>Svegga morri, svemmu prjeti</p> <p>Svak - cjas nije rugh od srechie: 40</p> <p>Sred istijeh ceſ raſbludâ</p> <p>Progonniga vajmeh svudda."</p> </div> </div> <div xml:id="F1-17"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la"> <head> XVII. </head> <epigraph> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> Iſa vuka i Koſlichisu sitti. </p> <p> <hi>Post lupum et haedi sunt saturi.</hi> </p> </epigraph> <argument> <p> Haedi praepingues. </p> </argument> <l>Cum pinguiores, quam solebat antea,</l> <l>Haedos in urbem compulisset rusticus,</l> <l>Magnam lucelli spem fovebat pectore.</l> <l>Jam turba ementum convenibat plurima,</l> <l n="5">Quae multum obesos ut palpando comperit, </l> <l>Unde illud adipis acquisissent quaerere.</l> <l>Queis ille: in haedis ne putetis omnibus</l> <l>Fortunam expertum me fuisse prosperam.</l> <l>Lupus voravit plurimos; saturo at Lupo</l> <l n="10">Qui tunc fuere temporis superstites, </l> <l>Ob paucitatem largiora pabula</l> <l>Quod contigere, licuit his pinguescere.</l> <l>A flumine potens magno ut explevit sitim,</l> <l>Ne invideat inopi, rivulo a tenui ut bibat.</l> </div> <div xml:lang="hr"> <p> <hi>Prizica XVII.</hi> </p> <p> <hi>Pr. Iſa vuka i Koſlichiſu siti.</hi> </p> <p> <hi>Koſlichi pritusti.</hi> </p> <p>Pretile ù grad Segljan vechje negh opchjasce,</p> <p> Koſlichje er jedan dan doghna, scgnih ufasce.</p> <p>Veglju dobit sebi. Kupovâc jur sila</p> <p> Okolo gnega bj ù cjas - se okupila.</p> <p>Ù scto oni svakoga od koſlich' pipaju, 5 Tuste i vide, od toga kie uſrok pitaju. </p> <p>Kjema on: nemojte zjenit, da ù svima</p> <p> Kuscjosam dobre tê, ka srechje Koſlima. </p> <p>Mnoghemi uhiti vuk silni iſ pasce:</p> <p> Al kadse on nasiti, ki meni iſostasce, 10</p> <p>S' maline gnihove trave er sve ljepsce</p> <p> Griſkaju one i ove, mnogo opretigljesce.</p> <p>S' veglje rjeke kad sit moguch - se napio,</p> <p> S' tracka uboſim pit neſavid' nemio.</p> <p> <hi>Pripov. XVII.</hi> </p> <p>I sa vuka i koslichisu sitti.</p> <p> <hi>Koslichi prettilli.</hi> </p> <p>Koslichje tjerroje cîm u Grad pretglje</p> <p> Obbicciaj immoje Seglianin negh' prie</p> <p>Uffagne dobiti veliko tad sacce,</p> <p> Poccejh zjeniti scto mosge jur jacce</p> <p>Mnosg kupaâz cîm svudda raſgleda koslichie 5 </p> <p>Kâ tvorri tad cjuddâ, prettille kad vighje!</p> <p>Seglianin tad gnimmi: Nemojte vi vechie </p> <p> Cjudditſe, kad svîjmi nie bilo te srechie.</p> <p>Sred Gorâa, Livaddâ sunosg hudi proscdroje</p> <p> Vuk svega ter stadda svescto immam ovvoje, 10</p> <p>Erihje prem mallo, sctoggodje glignivnosti</p> <p> Vuccjom ostallo, Pasceje sadosti.</p> <p>Sad [...]viditti s' teggasu moij Milli</p> <p>Travizzom jur sitti koslichi prettilli.</p> <p>"Cîm moghuc dohoddi, da sgeghiu sagaſi 15 </p> <p>Od Rjeke na voddi, ter usni saquassi, </p> <p>Potrebna kad viddi kraj vrella ghdje pie</p> <p> Da gnemmu savidi pristojno jur nie."</p> </div> </div> <div xml:id="F1-18"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la"> <head> XVIII. </head> <epigraph> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> Nijedna tugha samodrugha. </p> <p>Calamitas nunquam unica advenit.</p> </epigraph> <argument> <p>Fortuna rerum humanarum arbitra.</p> </argument> <l>Fortuna ab ipsis facta ut hominibus est potens,</l> <l>Qua lege placuit, ordinavit singula.</l> <l>Aggesta in unum quae videbat gaudia,</l> <l>Semota longo disgregavit tramite,</l> <l n="5">Ad nosque tardis ire jussit gressibus. </l> <l>Nexu reliquit continente paucula</l> <l>Bona copulata, quae suo mortalibus</l> <l>Raris fruenda destinavit tempore.</l> <l>Quodcumque luctus et miseriarum uspiam est,</l> <l n="10">Contraxit una foedere tenaci ligans. </l> <l>Hinc cura simulac intulit prior pedem,</l> <l>Hanc ferme alia, mox alia subsequi solet.</l> </div> <div xml:lang="hr"> <head> Priciza XVIII. </head> <p>Pr. Njedna tuga samodruga.</p> <p> <hi>Srechja umarljeh stvarj Gospodariza.</hi> </p> <p>Srechja, kû Boscizom gljudi ucinit htisce,</p> <p> I mnogojoj potom moguiſstva udjelisce,</p> <p>Sve stvar, kao htiasce redi ona na saj svit,</p> <p> Ljep kê ù red vighjasce Radosti - se kupit,</p> <p>Sjemo, i tamo gnih na dalek raſluci, 5 </p> <p>I s' stupaih hromih k' nam hodit nauci.</p> <p>Dobra njeka malla stuci, kê mallima</p> <p> Na svoj rok su imala dopast umarlima.</p> <p>Sctogodi ſcjalosti biasce, i muke</p> <p> S' mnogome tvardosti ſaveſa ù struke. 10</p> <p>S' tôga kada tuga jedna komu doghje</p> <p> ſa gnom tajcjas druga i trechja pridoghje.</p> <p> <hi>Pripov. XVIII.</hi> </p> <p> <hi>Njedna tugha samodrugha.</hi> </p> <p> <hi>Srechia umaerlijeh stvari vladaliza.</hi> </p> <p>Isti ciovjek vechie - krati</p> <p>Svoju usmnosgi ceſ i srechiu,</p> <p>Nesnajuchi dachie immatti</p> <p> Sgialloſ vechiu</p> <p>Ova huda jur Bosgizza 5 </p> <p>Cinni svescto gnoij jest drago:</p> <p>Himbennoga cesto Liza</p> <p> Kasge Blago.</p> <p>Cîm skuppjennu raddoſ viddi,</p> <p>Raslucciuje nadalecce 10</p> <p>Da ne doghie, sapoviddi,</p> <p> K' nammi prece.</p> <p>Mallo dobrâ jur ostavvi,</p> <p>Ter u jedno savesgiva,</p> <p>Daſe ciovjek s' gnim sabavvi, 15</p> <p> Daga usgiva:</p> <p>Sctolje paka tughe, i jadda</p> <p>K' sebbi skuppech tvaerdo daersgi</p> <p>Da s' gnim Gliudske srechie tada</p> <p> Sve dovaersci. 20</p> <p>"Sgjalloſ paerva cîm postavvi</p> <p>Noghu, drugha vajmeh sliedi;</p> <p>Mnosg, kâ s' gnimma svegh boravvi</p> <p> Saerze vrjedi.“</p> </div> </div> <div xml:id="F1-19"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la"> <head> XIX. </head> <epigraph> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> Vrati mesctru gvosdja. </p> <p> Redde artifici instrumenta. </p> </epigraph> <argument> <p> E Rustico Faber. </p> </argument> <l>Profundum in agro puteum ut faceret sibi,</l> <l>Humum excavabat rusticus, cum ferream,</l> <l>Quo casu in illo nescio repositam loco,</l> <l>Invenit massam; gestiensque ad fabricam</l> <l n="5">Vicinioris ut traduxit oppidi </l> <l>Fabro indicavit quidquid hinc fieri cupit.</l> <l>In plura sectam fragmina hic igni prius</l> <l>Mollire, crebris ictibus deinc tundere,</l> <l>Formamque rite cuncta flectere ad suam,</l> <l n="10">Agricola fixis intueri singula </l> <l>Dum perstat oculis, censet id facillimi</l> <l>Opus laboris; hinc dari fabrilia</l> <l>Sibi arma poscit, ut recurvam vomeri</l> <l>Donet figuram; jamque faber e rustico</l> <l n="15">Repente factus malleo ferrum gravi </l> <l>Tundebat alacer: ad quae ut aspexit rudem</l> <l>Puer officinae deditus ferrariae,</l> <l>Sua arma fabro redde, dixit, villice.</l> <l> <emph>In arte nemo non sua se exerceat.</emph> </l> </div> <div xml:lang="hr"> <head>XIX.</head> <p> <hi>Pr. Vrati mesctru gvoſdja.</hi> </p> <p> <hi>Od Segljana Kovac. </hi> </p> <p>Dubechi puc ù svôm Rataj sebi vartu</p> <p>Krugh vegli pod ſemgljom (kao stavgljen neſnam tù)</p> <p>Iſnaghje gvoſdeni: scgnime gre iſ sela</p> <p> Ù grad, ki dalek nj, on sarza vesela,</p> <p>Ù kovacnizu ide, tere prie svega 5 Scto ſcjudi da iſide gvoſdja gnemu od tega,</p> <p>Stade mesctru kaſat. Ù vech rasjezaga </p> <p> On djela, da omekscjat bude, ù ogagn stavgljaga,</p> <p>Gorusctaga paka vadi, i batom mlati,</p> <p> Ù sliku ter svaka ſcjughjenu obrati. 10</p> <p>Pomgnivo ki svu tû segljanin ghledasce</p> <p> Kovacja rabotu, lasnuje zjegnasce.</p> <p>Damu dà jur pita orudja, er da obrati</p> <p> Gvoſdje ù lemesc kriv tâ hochje, i jurga mlati</p> <p>Ù Kovacja Rataj pritvoren iſnenad. 15</p> <p> Nevjesta ali taj sa posao gnega kad</p> <p>Momce od kovacnize ughleda, gvosdja ti</p> <p> Lohsce iſ desnize mesctru, rece, vrati.</p> <p>Nitkose ù tughjemu ſanatu nek smie</p> <p>ſabavgljat, erchjemu rugatse tko umie. 20</p> <p> <hi>Pripov. XIX.</hi> </p> <p> <hi>Vrati Mesctru Gvosdja.</hi> </p> <p> <hi>Od Seglianina Covac.</hi> </p> <p>Jamu dube cîm voddenu</p> <p>Svôm Seglianin u Livaddi</p> <p>Budde peccia jur gvosdenna</p> <p>Nachi taj- cjas isnenadi</p> <p>Kû raddosna noſsi liza, 5</p> <p>Ghdieje blisgna kovacnizza.</p> <p>Svescto sgelli Mesctru recce</p> <p>Od gne damu skuje, i cinni;</p> <p>Dosta u djelaâ gnu rasjece, </p> <p>Grie oghgnennom u vruccini: 10</p> <p>Kad sgestoko gnu rasgara</p> <p>Tvardijem Magljem cesto udarra.</p> <p>Mesctar spravglia scto skovvatti</p> <p>Oko tegga pomgniv trudi;</p> <p>Seglianinga cîm gleddatti 15</p> <p>Budde laſno dae to sudi:</p> <p>Pita gvosdja ter do mallo</p> <p>Da skovvatti budde rallo.</p> <p>Ne Seglianin vech, nêgh budde</p> <p>Gvosdje Covac udarratti: 20</p> <p>Tlacci take Momak trude,</p> <p>Mesctru recce, Gvosdjâ vrati:</p> <p>"Saman svakka jest sabava,</p> <p>Svescto nie tvorba prava."</p> </div> </div> <div xml:id="F1-20"> <div xml:id="F1-20-1" xml:lang="la"> <head> XX. </head> <epigraph> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> Hrani kogna kako bratta; </p> <p>a jascigha kako (*) duscmanina.</p> <p>Equum pasce ut amicum, illi ut inimico inside.</p> </epigraph> <argument> <p> Equi duo. </p> </argument> <l>Equus gracilior a domino ad ignobile</l> <l>Tantum trahendum destinatus essedum</l> <l>Sic inquiebat alteri, quem splendido</l> <l>Videbat habitu pinguiorem corporis.</l> <l n="5">Sodes, mihi illud explica, cur accidat, </l> <l>Ut tute, quicum duriorem se exhibet</l> <l>Herus, ora fraeno nunc coercens, verbere</l> <l>Nunc terga caedens, et latus calcaribus</l> <l>Crebris fatigans, tute ut, inquam, sis tamen</l> <l n="10">Me nil eorum perferente plenior? </l> <l>Huic ille: quamquam me dominus hostilibus,</l> <l>Cum tergo inhaeret, habeat in speciem modis,</l> <l>Quoad caetera tamen liberalem sentio.</l> <l>Large ministrat nam saginans hordeum,</l> <l n="15">Strigilique corpus in diem bis defricat </l> <l>Phaleris cooperit, aureumque mandere</l> <l>Dat ore fraenum; viliore stramine</l> <l>Dum tu per agros fortuito pasceris</l> <l>Pulvere per aestum, coeno per hyemem oblitus.</l> <l n="20"> <emph>Bene est habendus servus, egregie ut suam</emph> </l> <l>Exhibeat operam rebus in duris tibi.</l> <note>(*) <emph>Vox Turcica, sed ab Illyricis accepta</emph>: hostem <emph>significat.</emph> </note> </div> <div xml:id="F1-20-2" xml:lang="hr"> <head>XX.</head> <p>Pr. Hrani kogna kako brata; </p> <p>a jasciga kako (*) duscmanina.</p> <p> <hi>Kogna dva.</hi> </p> <p>Kogn marscjav, koga htje Gospodar da svude</p> <p> Putnicke kocie poteſat uſbude,</p> <p>Tac drugom vegljasce, od sebe koga vech</p> <p> Pretgljega vighjeasce: molimte, umjejmi rech,</p> <p>S' cesaje ovo, da ti, komuse Gospodar 5 (Bj komi vidjeti) kaſce odvisce osctar, </p> <p>Sadti uſdom steſcjuchi usna, sad scibkom tom</p> <p> Sapeti biuchi, bodechte i ostrogom,</p> <p>S' cesaje ovo, ja dim, da opunij vech si ti</p> <p> Mene, niscta tarpim ki toga na sviti, 10</p> <p>Kom on: ſasve meni Gospar, kadme jasce,</p> <p> Duſcmanin sarcbeni nadvornose kaſce,</p> <p>Alga ja sasvim tim svemu ù ostalomu</p> <p> Blagodarna chjutim: tjelu on pretgljat momu</p> <p>S' mnoghim cini jecmom, na dan me dvakrati 15 </p> <p> Timari rukom svôm, i svitam bogati'</p> <p>Naghiſdan ja hodim, i ſlatno scgvachjem tô</p> <p> Ù ustih scgvalo, cim pruchje ti priprosto,</p> <p>I pljev ijesc, ljeti ghnusan od prascine,</p> <p> Kâ na te doleti, ſimi od kaluſcine. 20</p> <p>S' dobrim nacinima pomiluj slugu ti,</p> <p> Dati on ù tesckima poslim dobro odvrati<hi> </hi> </p> <p> <hi>Pripov. XX.</hi> </p> <p>Hrani kogna kako bratta; </p> <p>a jasciga kako duscmanina.</p> <p> <hi>Dva Kognâ</hi> </p> <p>Svaerſcen trudom, i svaerſcen ſadosti</p> <p> Liettim, mnoghom i morren slabbosti</p> <p>Kogn sgjallosne svoje dnevvi traje,</p> <p> Poteſati kolje nepristaje,</p> <p>Kad pretgljega vidjet isnenade 5</p> <p> Budde kogna sred travne Livadde;</p> <p>I cîm viddi daga slato resi,</p> <p> Recce gnemmu, kako srechian jesi?</p> <p>Nummi rezi kakosse dogoddi</p> <p> Dase svakka tebbi srechia ploddi, 10</p> <p>kad snam s' tobbom dajest Gospar gorri,</p> <p> Nemillosno kîte svak- cjas morri,</p> <p>Tvaerdo obusda, plechjaâ vajmeh bosti</p> <p> Nepristaje, bitti beſ Millosti:</p> <p>Ja, kî tegga netaerpim icessa, 15</p> <p> Tvojegase jur cjuddim udessa,</p> <p>I ciuddimſe tvojoij prettillosti,</p> <p> Srechi tvojoij, tvojome raddosti.</p> <p>Menne sasve, gnemmu tad govorri,</p> <p> Kadme jasce, Gospar tescko morri, 20</p> <p>Nu ja gnegga posnam millostiva,</p> <p> Cîm po gnemmu s'samnom Mir pribiva;</p> <p>Mnogho menni jecma dava jesti,</p> <p> Tre s' ceſallom, svakkom dari ceſti,</p> <p>Moije Pokrovv, urreſsna naprava, 25</p> <p> Slatnijem ſcvalom menne sausdava;</p> <p>Cîm ti buddesc Livaddom pastitti,</p> <p>Kalom Simi, prahom gnuſan Litti.</p> <p>"Slugha tvoga gladan neumorri,</p> <p> Dobro zjeni dat vjerrno dvorri."</p> </div> </div> <div xml:id="F1-21"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F1-21-1"> <head> XXI. </head> <epigraph> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> Olli Kucku ubj, olli ſcjarni raſbi.</p> <p>Aut canem perime, aut molam frange.</p> </epigraph> <argument> <p> Canis farinam comedens. </p> </argument> <l>Frumenta saxo cum molari frangeret</l> <l>Mopsus quotidie, insuavis ob damnum labor</l> <l>Fiebat, avide nam Canem furfur sibi</l> <l>Vorare sensit, inque furti crimine</l> <l n="5">Deprensae attrivit fuste nodoso latus. </l> <l>Nil facta proprio sanior Canis malo</l> <l>Ad furfur iterum fecerat viam sibi,</l> <l>Experta domini saeva rursus verbera.</l> <l>Exclusit illam non semel tectis quoque,</l> <l n="10">Rimam sed astu repperibat callido, </l> <l>Qua se inferebat: alius nec deerat cibus,</l> <l>Arcere posset quo famem, sed pabula</l> <l>Quaesita furto plus palato arriserant.</l> <l>Cum factum amico rettulisset improbum,</l> <l n="15">Hoc ille sapiens porro consilium dedit: </l> <l>Servare posthac si cupis furfur tibi,</l> <l>Frangas oportet aut molam, aut perimas Canem.</l> <l> <emph>Quicumque prava peccat assuetudine,</emph> </l> <l>Nullo valebit corrigi piaculo.</l> </div> <div xml:lang="hr"> <head>Priciza XXI. </head> <p>Pr. Oli kucku ubi, oli scjarni raſbi.</p> <p> <hi>Kucka, kâ mûku ije.</hi> </p> <p>Lovorko svaki dan ſcitia megljasce</p> <p> Trud mu al neugodan rad sctete biasce.</p> <p>Pokli on stavise, da domachja mûkom</p> <p> Pohlepno gostise gnegova kucka tom,</p> <p>Lupesctini on ù toj jednomje uhvati, 5</p> <p> I dobro rebra gnoj sctapinom iſmlati.</p> <p>Al niscta, svighjase er opet beſ svjeta</p> <p> Na mûku vrachjase, bjenaje i opeta</p> <p>Iſtjerana na dvor iſ kuchje cesto bj,</p> <p> Al ſliza ki otvor ſa uljest nasclabi. 10</p> <p>ſasve da i drugajoj jescjase davasce,</p> <p> Ukradena tajoj al draſcja biasce.</p> <p>Prjateglju buduch svôm tû ſlochju kaſao</p> <p> S' pameti on svjesnom svjetmuje ovi dao.</p> <p>Da od sad tâ tebi nebudu sljediti, 15</p> <p> Kuckuje ubit trjebi, ol ſcjarni raſbiti.</p> <p>Kogod grjesci po ſloj obiki, gnega ti</p> <p> Pedepsi po niednoj, vjerujmi, ne ukroti.</p> <p> <hi>Pripov.</hi> <emph> </emph> <hi>XXI.</hi> </p> <p>Olli Kucku ubj, olli sgiaerni rasbi.</p> <p> <hi>Kucka muku jedduchi.</hi> </p> <p>Osctrijem sgjaernjm sgitto kada</p> <p>Mlâd svak dano meglie Zovko</p> <p>U svôm vajmeh isnenada</p> <p>Sconcciavaſe saerza gorko,</p> <p>Ghdjeno kucka poglie isije 5</p> <p>Viddi, i plechjâa gnoij pribije</p> <p>Kucka sato jur nehaje</p> <p>Nekse opeta k' pogliâam vrati,</p> <p>Gnu raſarzen nepristaje</p> <p>Gospar opet udarratti: 10</p> <p>Is kuchieje tjerra cesto,</p> <p>Uvuchise naghje mjesto</p> <p>Gnoij obilna Pichia, i jesce</p> <p>Jesu, nujom lupesctina</p> <p>Ugodnija vechma biesce, 15</p> <p>Nîtse ustavvi tijeh krivinâ.</p> <p>Priategliu Gospar kasge,</p> <p>Mudro on gnegga svettovvaſce.</p> <p>Ako hochiesc paglie tebbi</p> <p>Usdaersgiatti, kucku ubitti 20</p> <p>Onciaſ poghi; joscje trjebi</p> <p>Illi sgaerni tvê rasbitti.</p> <p>"Kogod griesce, svak - cias gorre,</p> <p>Saman jesu sve pokorre."</p> </div> </div> <div xml:id="F1-22"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F1-22-1"> <head> XXII. </head> <epigraph> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> Svaka rusa ima draccju. </p> <p> Omnis rosa habet adjunctam spinam. </p> </epigraph> <argument> <p> Rosa spinis septa. </p> </argument> <l>Cum pulcra Tyrio murice arderet Rosa,</l> <l>Aurasque suavi recrearet halitu,</l> <l>Sibi ipsi nimio plus placebat, propriis</l> <l>Sic ausa stulte gloriari dotibus.</l> <l n="5">Venustula quidem lilia, et facile nivem </l> <l>Candore praeeunt; acer his odor tamen.</l> <l>Hyacinthe, vultus forma bellula est tui;</l> <l>Luteus at ille te color vilem facit.</l> <l>Amoena multum viola, et insigniter olens;</l> <l n="10">Solo sed humilis serpit: hi contendere </l> <l>Mecum potuerant; longe at inferior mihi</l> <l>Est turba florum caetera. Hanc Rex aetheris</l> <l>Sibi tantum ut audit arrogare, horrentibus</l> <l>Spinarum texit circumquaque aculeis.</l> <l n="15">Nimirum ab illo tempore has habent rosae, </l> <l>Nilque est beatum parte ab omni cernere.</l> <l> <emph>Tibi ille felix ne sit, insanum putat</emph> </l> <l>Quem vulgus: animum cura et regalem premit.</l> </div> <div xml:lang="hr"> <head> Priciza XXII. </head> <p>Pr. Svaka rusa ima dracju.</p> <p> <hi>Rusa dracjam obkruſcena.</hi> </p> <p>Ghiſdava grimiſom Ruſciza cim sjasce,</p> <p> Sva i okol mirisom millim napugnasce,</p> <p>Odvisce sebi istoj biasce omilila;</p> <p> Ludose pak ſa svoj tac ures dicila.</p> <p>Ljerisu ghiſdavi, i bjelochju snjega 5</p> <p> Nadhode ù slavi, vognasu al ſcechjega.</p> <p>Zarevichju tvâje ljepascna slika tâ,</p> <p> Al pomast tmnastaje, cinite i priprosta.</p> <p>Raskoscjan odvisce zvjetje od Gljubicize,</p> <p> I cjudno mirisce, al leſci nicize. 10</p> <p>Ovi mogahuse samnome inaditi,</p> <p> Svi ostali imajuse meni podloſciti.</p> <p>Oholno koje bj iſrekla, rjeci ove</p> <p> Kada Kragl od Nebi vegli ſacju Jove</p> <p>Svu obstrje dracjami: od tadsu na gnima, 15 </p> <p> Nit vidimo iscta mi blaſceno sasvima.</p> <p>Koga puk blaſcena ſove, nezjenga ti,</p> <p> I Kraglje skrovena kâgod ſled ſcjalostj.</p> <p> <hi>Pripov.</hi> <emph> </emph> <hi>XXII.</hi> </p> <p>Svakka ruſa imma draccju.</p> <p> <hi>Ruſa Draccjaâ punna.</hi> </p> <p>Cîmſe ruſa</p> <p>Svoga is buſa</p> <p>Svôm rumennom reſi Mâſti</p> <p>Slatki miriſi dava, i ploddi,</p> <p>Tome u sgoddi 5</p> <p>Sebbe od visce hvali, i cjaâſti:</p> <p>Ljepje, recce,</p> <p>I satjecce</p> <p>Ljer bjelochjom snjegh: od visce</p> <p>Miriſ ploddi: liepa Liza 10</p> <p>Jest Gliubizza,</p> <p>Slatkijem vognjm i Miriſce;</p> <p>Uddeſ hudi</p> <p>Gnoij ossudi</p> <p>K' ſemgli stati prikucena: 15</p> <p>Zarevichiu ljepsi od vechie,</p> <p>Sgjuto Zvjechie</p> <p>Da ne cinni potisctena?</p> <p>Plemmennitti</p> <p>Inaditi 20</p> <p>Jur moghuſse s' samnom oni:</p> <p>Svakka drugha vaersta od Zvjechia</p> <p>Sred Proliechia</p> <p>Neghſe menni vêch poklonni.</p> <p>Vajmeh cjudda! 25</p> <p>Osctre svudda</p> <p>Obkrusgiuje taj - cjas dracce</p> <p>Po Naredbi kraglia od Nebbi,</p> <p>Smjenna sacce</p> <p>Er oholloſ taku u sebbi: 30</p> <p>Tom u sgoddi</p> <p>Dracce ploddi</p> <p>Ruſa oholla sred Livaddâ</p> <p>Gnoij okollo nitje uressa</p> <p>S' huda udessa 35</p> <p>Ni Liepposti vidjet sadda </p> <p>"Nemoj vechie</p> <p>Punna srechie</p> <p>Jur onegga ti zjenniti,</p> <p>Puk Mahnitta koga sudi. 40</p> <p>Lasno trudi</p> <p>Budde i kraglia jad moritti.</p> </div> </div> <div xml:id="F1-23"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F1-23-1"> <head> XXIII. </head> <epigraph> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> Tko scto cinj, sebbi cinj.</p> <p>Quae quis agit, sibimetipsi agit.</p> </epigraph> <argument> <p> Homo adagia loquens. </p> </argument> <l>Praeclara quidam per monita nomen sibi</l> <l>In civitate compararat inclytum,</l> <l>Interque multos hunc adivit praepotens</l> <l>Vir olim, ab illo libera sibi quodpiam</l> <l n="5">Locutione adagium cupiens dari. </l> <l>Hoc ille prae aliis expedire homini ratus,</l> <l> <emph>Quaecumque</emph>, dixit, <emph>quis facit, facit sibi.</emph> </l> <l>Vulgare id alter censuit dictum nimis,</l> <l>Sibique in alios quot patrasset conscius</l> <l n="10">Mala, haud videbat, illa quo pacto sibi </l> <l>Fecisset ipsi, damna sentientibus</l> <l>Dumtaxat aliis: verum inaudiri ut sua </l> <l>Coepere primum, mox evinci crimina,</l> <l>In se, innocentes quam luebant, transtulit</l> <l n="15">Poenam, sibique cuncta demum comperit </l> <l>Fecisse, in alios quae patrata credidit.</l> <l> <emph>Plerumque cadere solent in auctorem mala.</emph> </l> </div> <div xml:lang="hr"> <head> Priciza XXIII. </head> <p>Pr. Tko scto cini, sebi cini.</p> <p>Cjovjek, ki Prorjecja govori.</p> <p>Naukâ vrjednih zjech, kê dava druſime,</p> <p> Bj dato njekom stech slavno ù gradu ime.</p> <p>Meu inim ù gnega Moguch ide njeki,</p> <p> Prosit ki uſega, dabi i gnemu nauk ki</p> <p>Slobodno iſreko. Najboglje er on mgnjasce 5 Prorecje da njeko gnemu pristojasce, </p> <p> <emph>Tko scto</emph>, rece, <emph>cini, sebi cini</emph>. Cjoek taj</p> <p> Priprostu prem zini rjec ovu, i ù cjas saj</p> <p>Mislechi, kâ inim ucinil on ſla bj,</p> <p> Nevidi, kao s' tim naudi on sam sebi. 10</p> <p>Al potom ſcjamorit varh djelâ njekih ſlih</p> <p> Ù puku, i govorit pocese gnjegovih,</p> <p>I ta das istinita sposnase ocito,</p> <p> Prinjeta nagn bj tâ pedepsa, i sve tô,</p> <p>Scto mgnasce da druſim opravil biasce, 15</p> <p> Na svarhu spoſna s' tim da sebi cignasce.</p> <p>Na tvorza napokon ſla ista cestkrati</p> <p> Kâ druſim spravglja on vidimo padati.</p> <p> <hi>Pripov. XXIII.</hi> </p> <p>Tko scto cinni, sebbi cinni.</p> <p> <hi>Cjovjek bessjeddechi Pricize.</hi> </p> <p>Po Pricizaâm slavvu, i cjaâſti</p> <p>Biesce Cjovjek stekko od Grada.</p> <p>K' gnemmu Plemmich pun obblaſti</p> <p> Doghje kada.</p> <p>Svescto mosge slaghie, i drasge 5</p> <p>Gnegga molli tom u sgoddi,</p> <p>Da Pricizu svakku kasge </p> <p> U slobbodi.</p> <p>Ovvu is innijeh isabroje</p> <p>"<emph>Tko scto cinni, sebbi cinnj</emph>." 10</p> <p>Da priprosto to rekkoje </p> <p> Plemmich zîni.</p> <p>Protiv drughijem, protiv Nebbi</p> <p>Slo djellovvat svescto smije,</p> <p>Sve da cinnj gorre sebbi 15</p> <p> Posno nie.</p> <p>Kê pravedan jest podnjo</p> <p>Mukke ù sebbi vechie - krati</p> <p>Oni, kîje sla tvorrjo</p> <p> Sctettu plati. 20</p> <p>Tvorrit sebbi sve nahoddi, </p> <p>Druggôm budde scto cinnitti,</p> <p>I prikorran dachie u sgoddi</p> <p> Svakom bitti.</p> <p>"Svakko u dobba jest vidjetti, 25</p> <p>Gdje na Tvorrza Djello pade: </p> <p>Slosse plati na ovvem svjeti</p> <p> Isnenade."</p> </div> </div> <div xml:id="F1-24"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F1-24-1"> <head>XXIV.</head> <epigraph> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> Kad idesc u vuka na pir, vodi psa uſase.</p> <p>Cum ad Lupi nuptias accedis, </p> <p>Canem tecum adducito.</p> </epigraph> <argument> <p> Lupus, Ovis, et Canis. </p> </argument> <l>Ducturus olim cum esset uxorem Lupus,</l> <l>Rumor per agros sparserat, grande hunc domi</l> <l>Epulum parare; jamque condicto die</l> <l>Animalia multa, ipsamque, quod stupeas, Ovem</l> <l n="5">Ad lauta jussit convenire prandia. </l> <l>Illa e conviva ne cibus fieret timens,</l> <l>Si sola adiret, asseclam adjunxit canem.</l> <l>Adspexit isthaec ut Lupus, quis hic, optima,</l> <l>Ovi inquiebat, pessimus tecum venit?</l> <l n="10">Ego solam ad epulas te vocari jusseram. </l> <l>Lanigera at illi: hic hospes, et comes meus,</l> <l>Cujus praesentem rebus in trepidis sum opem</l> <l>Experta toties: te ergo fas ambos, Lupe,</l> <l>Excipere; verum cum moleste haec sentiam</l> <l n="15">Te ferre nostri vincla contubernii, </l> <l>Nec me ipsam ad epulas convivam expecta tuas.</l> <l> <emph>Cum blandiuntur improbi, noxam parant.</emph> </l> </div> <div xml:lang="hr"> <head> Priciza XXIV. </head> <p> <hi>Pr. Kad idesc ù vuka na pir, vodi psa uſase.</hi> </p> <p> <hi>Vuk, Ovza i Pas. </hi> </p> <p>Kad Scenu uſeti Vuk njeki htiasce,</p> <p> Po selih glas leti, da on pripravgljasce,</p> <p>Pir Vegli ù svoj kuchi: jur broj nemalahan </p> <p>ſcivina buduchi ſvô na odreghjen dan,</p> <p>Ovzi istoj cini ſnati (scto cjudo bj) 5</p> <p> Da i ona meu ini budemu na goſbi.</p> <p>Ona erse strascila, od gosta da potom</p> <p>Ù jescju obratila nebise gnem istom,</p> <p>Kad gnegov na pir ti samabi otiscla,</p> <p> Sebi pribaviti ſa druga htje viſcla. 10</p> <p>Kad tô Vuk ughleda, tkoje s' tobom ſli taj?</p> <p> Gnu upita ureda, tebe samu ſvah, ſnaj.</p> <p>Gnemu ona: on kuchnik, i Drughje draghi moj,</p> <p> Ki ù tuſi pomochnik bj cesto privegljoj.</p> <p>Pristojno ſato jes, da primisc obadva; 15</p> <p> Al pokli [...] da vech nascegati drustva</p> <p>Nie mio, na pir ti nech ni mene imat tvoj.</p> <p> Kad ſô uſme blaſniti, ſlo snuje ù blaſni svoj.</p> </div> <div xml:lang="hr"> <p> <hi>Pripov. XXIV.</hi> </p> <p>Kad iddesc ù vuka na Pir, vodi psa uſasse.</p> <p> <hi>Vuk, Ovza, i Pas. </hi> </p> <p>Ù Gliubavi cîmse morri</p> <p>Vuk, sdrusgitse terse spravvi</p> <p>Prosuosse glâs po Gorri,</p> <p>Kako Pichie mnosg pripravvi: </p> <p>Mnosg sgivinaâ draga liza 5</p> <p>Na Pir sovve, s' gnîmu Ovciza</p> <p>Svijem Svjerîm toje od cjudda</p> <p>Nuse ovciza strasci, i smeta,</p> <p>Priusmeje strah od svudda</p> <p>Da ne doghie saertna sctetta, 10</p> <p>Ter sumgnivom tom u sgoddi</p> <p>Svom u Drusgbi Psa dovoddi.</p> <p>Cîm to vidje, Vukje isusti</p> <p>Scto Psa voddisc, Milla ovcize? </p> <p>Himbennoga Drugha pusti, 15</p> <p>Rasvesselli drago lize,</p> <p>Sama hodi na raddosti</p> <p>Mê Gliuvenne cestittosti.</p> <p>Ona gnemmu: Drugh ovvje</p> <p>I priategl dnevvi, i Nochi 20</p> <p>Cesto krati menni kîje </p> <p>U Nesgoddâm do pomochi,</p> <p>Ia gneggove zijech millosti </p> <p>Harnanamuchiu bit sa dosti.</p> <p>Ako buddeſc primit menne 25</p> <p>Joscje i gnegga primit trjebi,</p> <p>Nu ja viddim da sgiudjene</p> <p>Rjeci ugodne njesu tebbi,</p> <p>Necekame na Pir, recce,</p> <p>Pochiu od ovlek na dalecce 30</p> <p>"Ako tebbe kî milluje</p> <p>Himben cjovjek jur na svjeti,</p> <p>Kâ privara saisto tuje,</p> <p>I tad misli tvôm od sctetti.</p> <p>Tvom sgivottu vechie - krati 35</p> <p>Budde vajmeh sasjedati"</p> </div> </div> <div xml:id="F1-25"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F1-25-1"> <head> XXV.</head> <epigraph> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> Velle rjeci, a niscta tvora.</p> <p> <hi> Multum verborum, operis nihil.</hi> </p> </epigraph> <argument> <p> Promissor verbosus.</p> </argument> <l>Se velle navim construere onerariam</l> <l>Passim Lupercus praedicabat, divitem</l> <l>Sese evasurum transferendis mercibus</l> <l>Jactans; at, alios consulendo, plurimum</l> <l n="5">Consumpsit ante temporis, queis scilicet </l> <l>Ligna in nemoribus aptiora caederet,</l> <l>In fabricando cujus usurus foret</l> <l>Opera potissimum artificis, ad asserum</l> <l>Conjunctionem quanta ferri copia</l> <l n="10">Sufficeret, unde pix, rudentes, velaque </l> <l>Essent paranda; denique priusquam est opus</l> <l>Incoeptum, et illud sedulo disquirere,</l> <l>Quis rector esset optimus, qui navitae</l> <l>Praestantiores crederentur caeteris,</l> <l n="15">Queis regio quaevis mercibus dives foret. </l> <l>Quae cuncta postquam resciit (dementiam</l> <l>Hominis videto) nil eorum, quae intenderat,</l> <l>Egit, at eodem, quo requirens talia</l> <l>Lasciviebat, consenuit in otio;</l> <l n="20">Nec, quod solebat glorians promittere, </l> <l>Pecuniam ille adauxit, at minuit suam.</l> <l>Qui multa verbis pollicentur garruli,</l> <l>Plerumque factis exhibent illi nihil.</l> </div> <div xml:lang="hr"> <head> Priciza XXV. </head> <p> <hi>Pr. Velle rjeci, a niscta stvora.</hi> </p> <p> <hi>Obechjajnik pun rjeci.</hi> </p> <p>Targovnu vegljasce da hochje plav ſgradit</p> <p> Millosc, i hvastasce, dachje pak bogat bit</p> <p>Targhe ù gnoj prinosech; al cimse s' druſime</p> <p> Svjetuje on od vech, dugo gubi vrime,</p> <p>Ù koi usjecen bit ljes ima dubravi, 5 </p> <p>S' kimse i mesctrom sluſcit, plavmu da sastavi, </p> <p>Koliko gnem cjaval pochje ſa stuciti,</p> <p> Jedra, cela, i pakal ghjechje dobaviti.</p> <p>Ne bj dosta tôse sve vjesctit nu odvisce,</p> <p> Prj graghja negosc pocela, znat htisce, 10</p> <p>Koichje vladati najboglje korabgljom,</p> <p> I pomorze imati vjesctie ù gradu kom,</p> <p>Mjesto i targovine dava svako koje.</p> <p> Kad sve ove, i ine stvari obaſnoje</p> <p>(Vigh ludost cjovjeka) niscta pak opravi 15</p> <p> Od tega, scto odsjekâ bj prie ù glavi,</p> <p>Negh dangubi ù istoj, s' komiska tê stvari</p> <p> Plandajuch ù toj ispraznoj brighi ostari</p> <p>Ni ù rjeci scto ludoj opchjasce hvastati,</p> <p> Uſmosci on pjenes svoj, negoga prikrati.20 </p> <p>Ki mnogo tlapechi ù rjeci obechjaju,</p> <p>Niscta oni trudechi ù djelo stavgljaju.</p> <p> <hi>Pripov XXV.</hi> </p> <p>Vele rjeci, a niscta stvorra.</p> <p>Obbechiavalaz Mnogho - govorrni.</p> <p>Strasgimirſe svud hvalio,</p> <p>Da veliku Plav graditi</p> <p>Hochie, dabi umnosgio</p> <p>Namiscgliene svê dobitti.</p> <p>Cîmse budde svjettovvatti, 5</p> <p>Kômchie daervâ svjech u Gorri,</p> <p>Dobba budde mnosg trajatti,</p> <p>I samanje mucci, i morri.</p> <p>Rukotvorraz kîchie bitti,</p> <p>Donjechie sctizze kako, 10</p> <p>Odkle bochie dobavvitti </p> <p>Celâ, sidro, jedrâ, Pako?</p> <p>Kê Pomorze mislo tada</p> <p>U gneggovvom hochie Plavi,</p> <p>I po Morru daje vlada 15</p> <p>Misli koga da postavvi.</p> <p>Iosc od visce misli cesto</p> <p>Taergovvinne kêchie bitti,</p> <p>I podobno kêje Mjesto</p> <p>Gneggovvijeh sa dobiti. 20</p> <p>(Luddos gledda na Cjovjeka)</p> <p>Obasnatti kad to budde,</p> <p>Niscta isvaerju; nêgh sa vjeka</p> <p>Sgialli isprasne dnevvi, i trude.</p> <p>Svescto obblechia, jest privara, 25</p> <p>Skrati joscte bitje i svoje,</p> <p>I svesctosse vechie starra,</p> <p>Gorre kuscia nepokoje.</p> <p>"Sctogod vele ko govorri,</p> <p>Budde i s' rjecim obbechiatti, 30</p> <p>Sacne vele, niscta stvorri,</p> <p>Gnegga luddos svak - cias pratti.</p> </div> </div> <div xml:id="F1-26"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F1-26-1"> <head>XXVI.</head> <epigraph> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> Ghdje silla gospodj, s' raſlogom nehodi.</p> <p>Ubi vis imperat, nullus rationi est locus. </p> </epigraph> <argument> <p> Corvus, et Vulpes. </p> </argument> <l>Rerum potitus sceptra Leo praeceperat, </l> <l>Ut quotquot essent tollerentur stirpitus</l> <l>Omnes Cameli: triste scelus, at regia</l> <l>Vox legis instar: quod tyrannus imperat,</l> <l n="5">Differre culpa est, plectitur ferro mora. </l> <l>Ut praepes ergo fama per terras iit,</l> <l>Novumque Vulpes regis edictum audiit,</l> <l>Diriguit amens, et fugae quaerit loca</l> <l>Sibi tuta: mortis undique est comes timor,</l> <l n="10">Oculisque semper dirus occurrit Leo. </l> <l>Huic Corvus alta desidens in ilice,</l> <l>Tibi nulla certe est causa, cur timeas, ait:</l> <l>Te namque Bactra non tulere informibus</l> <l>Tumentem gibbis, et reflexo in pectora</l> <l n="15">Collo, nec oneris ipsa patiens dorsum habes: </l> <l>Canum ergo potius vim time, et hominum plagas.</l> <l>Sursum illa spectans, porro, Corve, es garrulus</l> <l>Nugator, inquit, qui me et annis et bona</l> <l>Tibi praeeuntem mente Regum addiscere</l> <l n="20">Arbitria jubes: forte clitellas tibi </l> <l>Si aptet, deindeque, sis Camelus, dixerit</l> <l>Tibi Rex et idem testis, et judex Leo,</l> <l>Num judicio abibis incolumis, et Rhetorum</l> <l>In morem acutis disputabis formulis,</l> <l>Ut te Camelum haud esse, sed Corvum probes?25 </l> <l>Felix, quod aevum degis aeria in plaga;</l> <l>Sin minus, et ipse mecum hiantia quaereres,</l> <l>Ut fata fugias, latibula exesi specus.</l> <l> <emph>Causas tyrannis opprimendi quos velint</emph> </l> <l n="30"> <emph>Nunquam deesse, fabula explicuit brevis.</emph> </l> </div> <div xml:lang="hr"> <head> Priciza XXVI. </head> <p>Pr. Ghdje sila gospodj, s' raſlogom nehodi.</p> <p> <hi>Vran, i Kuna.</hi> </p> <p>Kada Lav kragljevat usta meu svjerima,</p> <p> ſapovjed ova dat htje nad ostalima,</p> <p>Dase tragh od Devâ iskorjepi s' svjeta.</p> <p> Hud poso, al kragljeva kao ſakon rjecje tâ.</p> <p>Iſvarscit trjebaje scto silnik naredi, 5</p> <p> Zkniti krivinaje, i zknjegne smart sljedi.</p> <p>Cim naprjed po svjetu glas nosi stvar ovu,</p> <p> ſapovjed Kuna i tû kraglja obaſna novu,</p> <p>Van sebe od straha sledise, ter iscte </p> <p> ſabitse odmaha ù kegod skroviscte. 10</p> <p>Svukud strah od marti pratie, i sveghse gnoj</p> <p> Prid ocima varti Lav slizi ù nemiloj.</p> <p>Na dubu sjedechi tad gnoj Vran ovako:</p> <p> Ù strahu i smechi ti nebud nikako,</p> <p>Er Deva njesi ti gharbava, nitje vrat 15</p> <p> Put parsi skucenti, nit imasc ti harbat</p> <p>Podoban ſa nosit bremena; ti od pseta</p> <p> Vech splascena imasc bit, i gljudskih ſapletâ.</p> <p>Oci ona uſgori uſdiſcjuch, spardasti</p> <p> Cjakagljaz, govori, naſbiglsi Vrane ti, 20</p> <p>Poveglje er kragljâ ucit hoch mene, ka ù svisti</p> <p>Nadhodim, mogu rit, tebe i ù godiscti.</p> <p>Da Lav kragl stavi – ti samar, i svjedok pak,</p> <p> I Sudaz on isti receti ù glas jak,</p> <p>Tichjesc Deva biti, bil ſdravu mogao 25</p> <p> Ti glavu iſniti, i na sud ustao</p> <p>Beſjedom hitrome dasi vran kaſati,</p> <p> A ne Deva, kojome onte htje naſvati?</p> <p>Dobro, ersi krilat, da to nj, ù sckripu kôm,</p> <p> ſa ſciv bit, skroven stat iſkaobi i samnom 30</p> <p>ſa start druſih, ſljema da kraglim kigod jes,</p> <p> <hi>Pripov. XXVI.</hi> </p> <p>Ghdje silla gospodj, s'raslogom nehoddi.</p> <p> <hi>Vran, i Kuna.</hi> </p> <p>Lavv kraglievsku cîm scibiku</p> <p>Darsgi, i svjerîm gospodduje,</p> <p>Da sasvijem iskorjpu</p> <p>Deve i taj – cjas odlucciuje:</p> <p>Svakse na rjec tu poklonni, 5</p> <p>Kô da jesu gnjm ſakoni.</p> <p>Prodigliti jest krivina</p> <p>Scto moghuchi kragl naredi,</p> <p>Opriecitse nie naccina</p> <p>Na kraglievske sapovjeddi, 10</p> <p>I kobise jur ljenio </p> <p>Pedepsanbi smaertno bio.</p> <p>Cîmse prospe glâs po svjetu, </p> <p>I naredbe kuna ciuje,</p> <p>Ludjem strahom priuſetu 15</p> <p>Gorki cemmer svak – ciaſ truje,</p> <p>Biesgi, i Lavva svud vidjetti</p> <p>Zjeni, dajoij smaertno prjeti.</p> <p>Na visokom Vran Cesvini</p> <p>Grachie, i tada gnoij govorri 20</p> <p>Scto strascitſe tebbi cinnj,</p> <p>Sctoti ludo saerze morri?</p> <p>Ti gaerbavva saisto niesi,</p> <p>Slicni Devi nitt' udessi?</p> <p>Sille kuccjaâk ti strascisse, 25</p> <p>I kâ tebbi Gvosdjâ Gliudi,</p> <p>Oscza i sapnu: Ne scialiſse</p> <p>Recce Kuna, Tlapce ludi;</p> <p>Ia prohoddim tebbe s'ljetti</p> <p>Starjassam i pameti</p> <p>Ti kraglievske sapovjeddi 30 </p> <p>Uccit hochiesc menne sada:</p> <p>Svegh uſrok, kratka mâ kaſceti pripovjes.</p> <p>Ako tebbe Lavv naredi</p> <p>Osamarit isnenada</p> <p>Sudaz, svjedok kragl od vechie</p> <p>Kôchiesc ubjech od te smechie? 35</p> <p>Ioscti kada budde rîti</p> <p>Od sad vechie deva buddi</p> <p>Kakochiescse slobbodditti</p> <p>Kragl to tebbi kad ossudi</p> <p>Vran sam ? nechiesc sva samani 40</p> <p>Bichie vajmeh toij obranni</p> <p>Tvôm sahvali saisto srechi</p> <p>Povjetarzem sgivjet sledi </p> <p>Erbo smaerti za pobjechi,</p> <p>Tmâste samnom spille i hridi 45</p> <p>Triebabiti sad iskatti</p> <p>Sa slobbodno dni trajatti</p> <p>"Nauk tebbi sada pravvi</p> <p>Ma pricizza kratka buddi</p> <p>Samosillnos ghdje boravvi 50</p> <p>Da su gorke Mukke i trudi,</p> <p>I ghdje silla jur gospoddj</p> <p>Ti s'raslogom jur ne dohoddi." </p> </div> </div> <div xml:id="F1-27"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F1-27-1"> <head> XXVII. </head> <epigraph> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> Tko tughja kogna jasce, baerſose sjasce. </p> <p> Qui alieno vehitur equo, cito desilit. </p> </epigraph> <argument> <p> Alieno equo insidens. </p> </argument> <l>Equo insidentes gesta post negotia</l> <l>Cives redibant patrium in solum duo,</l> <l>Viaeque multum cum vorassent asperae,</l> <l>In laeta campi se patentis aequora</l> <l n="5">Tulere, prima cujus ad divortia </l> <l>Occurrit alter ecce conterraneus</l> <l>Equo, ut videbant, vectus haud ignobili, </l> <l>Parum sed hilaris furti conscientia.</l> <l>Una ire statuunt, utque medium jam fere</l> <l n="10">Campum tenebant, plurimo vir cum grege </l> <l>Prodire visus obviam: hic deperditum</l> <l>Paucis abhinc diebus quaeritans equum,</l> <l>Hunc, quo iste vehitur, ipsum eundem perspicit</l> <l>Suum esse: ut ergo desiliret illico</l> <l n="15">Hominem admonebat; ille contra ad nundinas </l> <l>Emptum (amoveri posse sic infamiam</l> <l>Sperat) negabat reddere; at cum inferre vim</l> <l>Pararet alter, fur opem ab sodalibus</l> <l>Petere: hi dolentes ejus infortunium,</l> <l n="20">Sibique veriti nequid accideret mali, </l> <l>Armata ferro si impetum faceret manus,</l> <l>In emendo posthac, inquiunt, sis cautior,</l> <l>Reddendus at nunc hic equus domino est suo.</l> <l> <emph>Res parta furto vel cito ad dominum redit,</emph> </l> <l n="25"> <emph>Vel semper animo possidetur anxio.</emph> </l> </div> <div xml:lang="hr"> <head> Priciza XXVII. </head> <p>Pr. Tko tughja kogna jasce, baerſose sjasce.</p> <p> <hi>Cjovjek na tughjemu kognu.</hi> </p> <p>Graghjana buduchi sva posle opravil dva,</p> <p> Na kognim jascjuchi idu oza doma svâ</p> <p>Hridgliva puta cim dosta priproghjosce</p> <p> Ravna ù pogljâ ſa tim na svarhu doghjosce.</p> <p>Kad eto jednoga, raſdvaja ghdjese put, 5</p> <p> Kie mjesta iſ istoga, vide tù domâknut</p> <p>Na dobru on sighjasce kognu, al vesel mu</p> <p> S' dvorase kaſasce, erega bj ukrao.</p> <p>ſajedno idu, i kada sred poglja biahu,</p> <p> Jednoga iſnenada it k' sebi vidjahu 10</p> <p>S' ne mallo segljanâ: kogna on iscte svoga, </p> <p> Naſad ne vel danâ gnem ukrasce koga.</p> <p>Kad spoſna ocito, da koga ovi jasce,</p> <p> Kogn gnegov isti tô istjahni biasce,</p> <p>S' gnega dase taj cjas sjasce vegljascemu. 15</p> <p> On da utece necjas, odgovor dà gnemu,</p> <p>Na targu kupio dagaje, i nechje dat.</p> <p> Drughi al erje htio silu ù djelo stavgljat,</p> <p>Lupesc ù svîh Drugâ pomoch iſkat stade.</p> <p>ſcjalech oni tûga, i da nedopade 20</p> <p>Scgnega gnih kâ scteta, strascechi velimse,</p> <p>Oruſcjana mnosc tâ maknula kad bi se,</p> <p>Opaſnie rjescemu, unaprjed kupuj ti,</p> <p> Gosparu al svojemu ti kogna sad vrati,</p> <p>Stvâr ide ukradena k' Gosparu ol barſo svôm, 25</p> <p> Ona ol posvojena s' duscjomje nemirnom.</p> <p> <hi>Pripov. XXVII.</hi> </p> <p>Pr. Tko tughja kogna jasce, baersosse sjasce.</p> <p> <hi>Tughja kogna jasciuchi.</hi> </p> <p>Graghjanina dva dospjelli</p> <p>Cîm sve posle, jur vesseli</p> <p>Iddu k' Domu</p> <p>Na bjesnomu</p> <p>Jasciuch kognu, kada dosti 5</p> <p>Hridna puta jur prohoddu,</p> <p>Na prostranno ter dohoddu</p> <p>Poglie mnoghom u raddosti.</p> <p>Jest kognika vidjet tada</p> <p>K' gnjm dohoddit isnenada, 10</p> <p>Pod gnim pjenni</p> <p>Kogn selenni:</p> <p>Turgign kognik pun slovoglie</p> <p>Usrok skorrni svê krivinne</p> <p>Zijech sramotne lupesctine 15</p> <p>Erga u Saerzu morri, koglie.</p> <p>Kada bjehu sred Livadde</p> <p>Sva tri vajmeh isnenade</p> <p>K' gnjm dohoddi</p> <p>Tom u sgoddi 20</p> <p>Ciovjek sille pun, i jeda;</p> <p>Dase sjasce têm govorri</p> <p>Sramotnoga rusgi, i korri</p> <p>Na svôm kognu koga ugledda</p> <p>On vratitga nie hottio, 25</p> <p>Gnegga, velech, dae kuppio</p> <p>Beſ privare</p> <p>Ghdje pazzare</p> <p>(Skrit uffajuch svû sramottu) </p> <p>Docîm drughi smaertno prieti 30</p> <p>Dachie sillom kogna oteti</p> <p>Svôm poghibje jur sgivottu</p> <p>Lupesc viddech, tôm u sgoddi</p> <p>Pommoch pita svôm slobboddi</p> <p>Drusgbe u svoje 35</p> <p>Da gnoij koje</p> <p>Slo negodhje, bolles, smechie</p> <p>Govorimmu - kogna vrati</p> <p>Svôm Gosparu, buddi immatti</p> <p>Kad scto kupisc svjesti od vechie 40</p> <p>"Ukradenu stvar na svjtu</p> <p>Snaje baerſo svak occittu, </p> <p>Vechie - krati</p> <p>K' svômse vrati</p> <p>Jur Gosparu: kî pak budde 45</p> <p>Usdarsgiatje zijech nesvejsti,</p> <p>U svôm saerzu kê bolesti</p> <p>Kê ne taerpi vajmeh trude."</p> </div> </div> <div xml:id="F1-28"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F1-28-1"> <head> XXVIII. </head> <epigraph> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> Iſ ove koſce nemoghu u drughu. </p> <p> Ex hac pelle in aliam immigrare nequeo. </p> </epigraph> <argument> <p> Asinus, et Bombyx. </p> </argument> <l>Mori virentis lentus in ramusculo</l> <l>Dum fila Bombyx evomebat aurea,</l> <l>Sibi ut pararet arte sic mira domum,</l> <l>Paulisper opere supersedens obverterat</l> <l n="5">Ad Asinum ocellos alligatum stipiti. </l> <l>Squallebat illi putri tergus ulcere,</l> <l>Saniemque denso convolabant agmine</l> <l>Haurire muscae; pars haerebant mordicus</l> <l>Ventri: ut fugaret, se feribat calcibus,</l> <l n="10">Mordebat ore; mollioris carpere </l> <l>Tensus vetabat funis herbam graminis,</l> <l>Puerique saxis adpetebant per jocum.</l> <l>Bombyx Aselli tanta miseritus mala</l> <l>Sic illi: in ista pelle, quae te operit modo,</l> <l n="15">Plane intueri ut potui, es infelix nimis: </l> <l>Statim ergo (credes id licere Auritulo)</l> <l>Depone, quaeso, jamque corpus indue,</l> <l>In quo calamitosam exigas vitam minus.</l> <l>Tum voce moesta sic Asellus: ne tuo,</l> <l n="20">Amice dulcis, metiare me pede: </l> <l>Tibi aequiore namque sorte contigit,</l> <l>Modo fila vermis divite ex utero ut trahas,</l> <l>Modo ut renascens papilio percandidus</l> <l>Numerosa prole nobile aeternes genus:</l> <l>Pelle at manendum semper in eadem est mihi, </l> <l>Et dura verti fata me in melius vetant.</l> <l> <emph>Acerba quosdam sors tot aerumnis premit,</emph> </l> <l>Futuri ut ipsam his adimat etiam spem boni.</l> </div> <div xml:lang="hr"> <head> Prizica XXVIII. </head> <p> <hi>Pr. Iſ ove koſce nemogu ù drugu.</hi> </p> <p> <hi>Tovar, i Buba. </hi> </p> <p>ſlatne ù scto ſcize murvi na ſelenoj</p> <p> Buba sred granize sviasce, da dom svoj</p> <p>Sebi cjudnovatim nacinom pripravi,</p> <p>ſa maose cjas ù tim ſabavam ustavi.</p> <p>Pokli na Tovara, ò hreku ki nad gnom 5 Sveſanje od gospara, ſaghledase okom. </p> <p>Vechi dil harbata rane prikriahu,</p> <p> I muhe na jata karvinu iſpiahu.</p> <p>Njeke dosadglive tarbuha darſcese,</p> <p> I kruto bodglive odtle nedjelese. 10</p> <p>Dase odstrane svîma nogamse udarasce,</p> <p> I meso ſubima sebi istom griſkasce.</p> <p>Prem steghnut brani gnem konop travu gristi,</p> <p> I djeza nagn stjegnem mechjuse u nesvisti.</p> <p>Bolechse ona gnim ſa ſla tâ recemu: 15</p> <p> Neboghsi, kao vidim, sasma tjelu ù temu.</p> <p>Ostavga (er tô mni da moſce) ter hiti</p> <p> Drugogase, tuſcni da magn vik trajesc ti.</p> <p>Rilo on placno ochjeri, pak rece, na cin tvoj</p> <p> Ti mene ne mjeri, prjateglju draghi moj. 20</p> <p>S' boglje sredhje dato tebie, da zarvak</p> <p>Sada ti to ſlato predese, i da opet pak</p> <p>Ljepirse pribili priporodisc na svit,</p> <p> Da plod tvoj ti mili tac bude vjekovit.</p> <p>A ja svegh u istoj koſci imam ſciviti, 25</p> <p> Ù boglje er udes moj nedase obratiti</p> <p>Tugami tolizim nesrechja njeke trê</p> <p> Ufagne isto ù gnim od dobra da satre.</p> <p> <hi>Pripov. XXVIII.</hi> </p> <p> <hi>Is ovve kosge nemoghu ù drughu.</hi> </p> <p> <hi>Oso, i Buba.</hi> </p> <p>Kroſ ſelenne cîm Granizze</p> <p>Murve, Buba svôm u trudu</p> <p>Kasno snuje slatne sgizze,</p> <p>Imma mnoghu tad posgiuddu</p> <p>Kôchje tada cjudnovvitti 5</p> <p>Mochi sebbi stân sgraditi.</p> <p>Tomſe u Misli nu ſabavvi,</p> <p>Trud sa mallo pusti tada,</p> <p>Osla viddech s' kîjem boravvi</p> <p>Mnosg Nevogliaâ, tughe, i jadda 10</p> <p>Na plechimmâ gnemmu viddi,</p> <p>Ghdjega ranna morri, i vrîdi:</p> <p>Na gnu padde mnosctvo Muhâ</p> <p>K' utrobbisse tvaerdo uspije:</p> <p>Sa tjerrattjh bjesno puha, 15</p> <p>I s' kopittjm sebbe bije;</p> <p>I sa gorru josc Nesrechiu</p> <p>Djezza stjene nagn ismechiu.</p> <p>Gnemmu konop sasvijem brani</p> <p>Troskot Mladi moch pastitti. 20</p> <p>Cîmga budde nu ſamani</p> <p>Buba vajmeh posgjalitti:</p> <p>Kâe na tebbi vaersi, recce,</p> <p>Osle, kosgiu nadalecce.</p> <p>Immasc dosta jur taerpjetti, 25</p> <p>Dôkse isvucese is te kosge.</p> <p>(Buba ludom u pameti</p> <p>Zjeni, da Oso svaerchje mosge)</p> <p>Ter obuzi boglje odjechje,</p> <p>Sa ne taerpjet trud, i smechie. 30</p> <p>Osò tusgjan gnoij govorri</p> <p>S' sgiallosnijem glaſom tada,</p> <p>Saerze, Sestro, mê nemorri,</p> <p>Nime s' tobbom Mjerri ikadà</p> <p>Tisi punna svakke ceſti, 35</p> <p>Beſ Nevoglie, beſ bollesti:</p> <p>Uddes tebbi jest primille</p> <p>Poddo stvari cjudnovvitte</p> <p>Da zaerv buddesc snovat svile</p> <p>Radi srechie tvê cestitte 40</p> <p>Sad u slikki Ljeppirizze</p> <p>Da promjenit buddesc Lize:</p> <p>Dase svak -cjas tvoj usmnosgi</p> <p>Porod draghi vjekovvitto;</p> <p>Cîm ja tusgian u istom kosgi 45</p> <p>Pribivachiu stanovvitto:</p> <p>Brani vajmeh uddes hudi</p> <p>Srechiu ikakvu môm posgiuddi.</p> <p>"Huda srechia cesto umorri</p> <p>Gnekkijeh s' mnogho tughâ i jadâ, 50</p> <p>Protiv gnimmi svak - cias tvorri</p> <p>Bolles, cemmer isnenada;</p> <p>Da nemoghu vêch uffatti</p> <p>Igda dobra sebbi immatti."</p> </div> </div> <div xml:id="F1-29"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F1-29-1"> <head> XXIX. </head> <epigraph> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> Sctobi kolla sckripala, volovi ricju.</p> <p>Cum plaustra deberent gemere, boves gemunt.</p> </epigraph> <argument> <p> Bubulcus, Boves, et Plaustra. </p> </argument> <l>Plaustro Bubulcus multam ut imposuit struem</l> <l>Lignorum, eidem pertrahendo junxerat</l> <l>Boves refectos admodum largo prius,</l> <l>Laborem alacrius ut subirent, pabulo.</l> <l n="5">Nondum admonebat incitante aculeo, </l> <l>Ut plaustrum ab illo praegrave moverent loco,</l> <l>Cum triste quiddam mugientes audiit.</l> <l>Stomachum movente re nova, dictis boves</l> <l>His objurgasse fertur: haud ullos gravi</l> <l n="10">Dant plaustra gemitus jam subacta pondere, </l> <l>Vos, queis nihildum trahitur, ingemiscitis?</l> <l> <emph>Saepe ille queritur, quem levis cruciat dolor;</emph> </l> <l>Saepe ille reticet, cura quem gravior premit.</l> </div> <div xml:lang="hr"> <head> Priciza XXIX. </head> <p> <hi>Pr. Sctobi kola sckripala, Volovi ricju.</hi> </p> <p> <hi>Volar, Volovi, i Kola.</hi> </p> <p>Stôgh darvâ na kola naloſci Volar cim,</p> <p> Priveſa dva vola, ſob dade obilno kim,</p> <p>Na trud hrabrenie da budu ustati,</p> <p> I gnih pospjescnie na gnegov dom dati.</p> <p>Podbodom tega gnih josc nj, dase krechju, 5 Scjalosno kadaih ſamûkat njescto cju. </p> <p>Neobicnu na stvar raſieghjen ovima</p> <p> Velê da gnih Volar pokara rjecima.</p> <p>Kola, kâ veliki tegh chjute, mûce, a vi</p> <p> Mukâte, niscta ki vucete Volovi. 10</p> <p>Cestose oni tuſci, koga mal jad mucci,</p> <p> Koga pecjal dûsci tescja; on cesto mûci.</p> <p> <hi>Pripov. XXIX.</hi> </p> <p>Sctobi kolla scripala, Volovi riccju.</p> <p> <hi>Goveddar, Volovvi, i Kolla.</hi> </p> <p>Cîm Goveddar velik stavvi</p> <p>Nalogh daervaâ na svâ kollâ</p> <p>Svesge pod gnjh, i postavvi</p> <p> Do dva Volâ.</p> <p>Kîsu obilne pasce sitti, 5</p> <p>Kê prostranno ploddi Poglie,</p> <p>Sa da moghu jur truditi</p> <p>Laxsce, i boglie.</p> <p>Josc netjerra gnijh, ni badda</p> <p>Sa da krenu kollâ u trudu, 10</p> <p>Strahovvitto vajmeh kada </p> <p> Mukat buddu.</p> <p>Protiv gnîmse jedi, i gliuti</p> <p>Cemu bjesno buddu rikat,</p> <p>Pod bremennom ghdje nie cjutti 15</p> <p> Kollâ scripat.</p> <p>"Zijech malahne kî bollesti</p> <p>Zvili, jaucce, sctoga Mucci;</p> <p>Drughi hude vajmeh cesti </p> <p> Taerpi, i Muci." 20</p> </div> </div> <div xml:id="F1-30"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F1-30-1"> <head> XXX. </head> <epigraph> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> Plata na vrata.</p> <p> In limine merces. </p> </epigraph> <argument> <p> Scelestus, et Merces in Nemesin mutata. </p> </argument> <l>Sibi absque teste quod patratum credidit</l> <l>Quidam peratrox facinus, intrepidus pedem</l> <l>In tecta retulit, coenat, inque plurimam</l> <l>Noctem sopore dormiit lenissimo.</l> <l n="5">Merces, quae ab alta rupe trux vidit nefas, </l> <l>Exarsit animis, improboque praemia</l> <l>Referre digna gestiens, stat limine</l> <l>Defixa saevo, nil caventi ut pectora,</l> <l>Simulatque postes aperiat, ferro petat.</l> <l n="10">Jam vota referunt exitum: morere, ego te </l> <l>Debita trucido facinori Merces tuo.</l> <l>Hanc ut Deorum novit omnituens pater</l> <l>Ab homine dignas haud cunctanter impio</l> <l>Sumpssise poenas, te caducis exuo</l> <l n="15">Jam Diva, dixit, immortalis artubus; </l> <l>Merces nec ultra, terror at nocentium</l> <l>Vocere (*) Nemesis (Attici Rhamnusiam,</l> <l>Adrastiamque regio te nomine</l> <l>Argivi quondam nuncupabunt) interim</l> <l n="20">Poenarum ut omne serviat genus tibi, </l> <l>Queis scelera plectas faxo; neve subtrahi</l> <l>Possint nocentes, instruere praepete</l> <l>Ala, levisque te vehet currus quoque.</l> <l> <emph>Poena antecedentem cito adsequitur reum,</emph> </l> <l n="25"> <emph>Raroque claudo deserit eundem pede.</emph> </l> <note>(*) <emph>De Nemesi Mythologi haec vulgo ferunt, eam Jovis, seu Justitiae filiam esse; ejusque peculiare officium scelera puniendi esse voluerunt; qua de causa, ut impios celerius adsequeretur, ei pennas et currum addiderunt. Adrastaea dicta fuit ab Adrasto Argivorum rege, qui primus ei aram</emph> </note> </div> <div xml:lang="hr"> <p>XXX.</p> <p>Pr. Plata na vrata.</p> <p>Cjovjek opak, i Plata ù Nemeſi promjegnena.</p> <p>Beſ svjedoka er dilo ſô cjovjek zjegnasce</p> <p> Da odvech nemilo tvorio biasce,</p> <p>Smion doma poghje, vecera, i san udil</p> <p> Tihimu pridoghje, nochi i dobar pospa dil.</p> <p>Plata kae vidjela s' barda visokoga 5 Prihuda tâ djela, ghnjevise rad toga, </p> <p>Dostojno i er spravglja uſdarje gnemu dat,</p> <p> Na praghse postavlja kuchje ſa spravna stât</p> <p>Mac - mu iſnenada ù parsi ſabiti,</p> <p> Vrata otvori kada ſa na dver stupiti. 10</p> <p>Dobro ide poso gnoj, umri, ubihte ja </p> <p> Plata, viknu, kao tvoj grjeh opak dostoja.</p> <p>Kad vidje Bogovâ sva - paſech Otaz taj,</p> <p> Beſ zkniti da Ova pedepsa scto ù potaj</p> <p>ſlosardni djelova cjovjek, od udâ tih 15</p> <p> Ja, rece, i veſovâ svlacimte umarlih</p> <p>Boſciza budi ti neumarla, i vechje,</p> <p> Nech - se Plata ſvati unaprjed, negh tvêchje</p> <p>Nemeſi ime biti, gnimse i tresti ſlizi.</p> <p>Rjechjesc se ù Ateni ti Romunscja, a Argivzi </p> <p>Adrastiom ſvatchjete imenom od kraglja.</p> <p>Da muke sljediti svake cinitchju ja,</p> <p>I da utech nj ſlima dato, imatchjesc ti</p> <p> Krila, i na kolima barſimchjesc letjeti.</p> <p>Krivza bjeguchjega pedepsa hromechi 25</p> <p> Stiſce, i pusctajega mallo kad utechi.<hi> </hi> </p> <p>XXX.</p> <p>Pripov. Plata na vrata.</p> <p> <hi>Slobbnik i Plata u Nemeſi tojes ù Bosgizzu koja Krivine pedepsce obrachjena.</hi> </p> <p>Slobnik jedan koij zîni</p> <p>Daga Svjedok kî nepassi</p> <p>Kad opako Djello uccinni</p> <p>K' svôm sloboddno stânu ulassi </p> <p>Tom vecerera, slatko ù sgoddi 5</p> <p>Ù snu dughu noch prohoddj. </p> <p>Docîm Plata s' hridi gledda</p> <p>Straſcno Djello jur Cjovika,</p> <p>Saerdittoga punna jeda </p> <p>Misli umorrit sad Slobnika 10</p> <p>Svescto mosge laxsce, i prie</p> <p>Odlucciuje daga ubbje.</p> <p>Sve to ispunni svescto sgjudi</p> <p>Tvâ dostojna Plata bitchiu </p> <p>Nechiesc ubjech môm ossuddi, 15</p> <p>Tebbe, recce, porasichiu.</p> <p>Pedepsachiu ja nemillo</p> <p>S' smaertim hudo tvoje Djllo.</p> <p>Cîm rasgleda kragl od nebbi </p> <p>Gne pravednoſ tad occitu 20</p> <p>Nie pristojno, recce, tebbi </p> <p>Meghiu umaerlijem stat na Svîtu</p> <p>Vêch promjeni tvoje Lize </p> <p>O Nebbeſka mâ Bosgizze. </p> <p>Rad Naravvi svê himbenne 25</p> <p>.</p> <p> <emph>condidit, vel </emph> <emph></emph> <emph> </emph> <emph></emph> <emph> </emph> <emph></emph>, fugere, <emph>quod</emph> </p> <p> <emph>videlicet </emph> <emph>nemo nocens poenam suis sceleribus debitam queat effugere. Rhamnusia vero appellatur a Rhamnunte Atticae oppido, in quo ejus statua ex uno lapide decem cubitos alta mali ramum ferebat, et coronam gerebat in varia cervorum sigilla incisam. </emph> </p> </div> </div> <div xml:id="F1-31"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F1-31-1"> <head> XXXI. </head> <epigraph> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> Kadgod po rughu prosso rodj.</p> <p> Interdum per jocum milium bene provenit. </p> </epigraph> <argument> <p> Agricola, et Milium.</p> </argument> <l>In saccum agricola conjecturus triticum,</l> <l>Dum passim ab illo pulverem ambulans quatit,</l> <l>Vertensque ab imo quaquaversus emovet,</l> <l>Inter suturas, angulosque semina,</l> <l n="5">Quae forte milii condebantur, fertili </l> <l>Solo cadebant; cumque mox idoneus</l> <l>Venisset imber, jam fibris haerescere</l> <l>Coepere misso germine: hisce rusticus</l> <l>Vix animum adicere, parva dum seges fuit.</l> <l n="10">At milia culmis alta cum lactentibus </l> <l>Late explicarunt puberes circum comas,</l> <l>Obstupuit, oculis vix habens propriis fidem.</l> <l>Rogat ergo natos, conjugemque, sparsane</l> <l>Fuerint ab ipsis certo semina in loco?</l> <l n="15">Illi negarunt: sedulo rem expendere </l> <l>Tum coepit ipse, plura perplexus loquens:</l> <l>An sevit illa forte quis amicus joco?</l> <l>An turbo ab aliqua semen area huc tulit?</l> <l>An ... sed quid ultra somnio? Hoc saccus mea</l> <l n="20">Fuit hocce dextra (rite nunc memini) in loco </l> <l>Excussus, unde decidente semine</l> <l>Enata messis: id relatu at pulchrius,</l> <l>Duos quod aluit hac segete menses domum.</l> <l> <emph>Quandoque rerum talis ordo vertitur,</emph> </l> <l n="25"> <emph>Ut quis nec opinus aliquid obtineat boni.</emph> </l> </div> <div xml:lang="hr"> <head> Priciza XXXI. </head> <p>Pr. Kadgod po rugu proso rodj.</p> <p> <hi>Segljanin, i Proso.</hi> </p> <p>ſcito ù vrechju htechi Rataj usut, odmah</p> <p> Cim putem hodechi otresa sa gne prah,</p> <p>I iſvrachja sadnaju, sarna kâsu ù kûtim,</p> <p> Prosa ù skut padaju tê gnive putem svim.</p> <p>Dasc doghje pak ſgodno, s' kogase primisce, 5</p> <p>ſarna, i ſcile ù dno duboko pustisce,</p> <p>Usrisce pak na dvor. Od tega se Rataj</p> <p> Nestavglja, dokje iſvor malahan, i bus taj.</p> <p>Proso al ſa time kadase uſdiſasce,</p> <p> Tarstjemse i mladime raſbogoscivasce, 10</p> <p>Cjudise, i jedva svîm ocim vjeruje;</p> <p> Gljubovzu svû ſa tim, i djezu upituje,</p> <p>Na njeko jesuli sjeme oni misto,</p> <p> Koim velj, metnuli? - Mi njesmo doisto.</p> <p>Tad stvar on pomgnivo sarzu ù svôm mislechi, 15 </p> <p> Govori sumglivo: da nj ko po srechi</p> <p>Prjategl posio ſa scjalu? Al silni</p> <p> Viharga ſanio s' tughja gumna da nj?</p> <p>Da nie.... Nu scto ja stuzam? Na mjestu tom</p> <p> Otresena vrechja (dobrose spomignem) 20</p> <p>Bj od mene njekada, iſ koje kê bj tù </p> <p> Proso cim iſpada, ſcitje ovo iſniknu.</p> <p>Sctoje la cjut boglje bil, mjeseza zjela dva</p> <p> Tô proso ob?il gnegova blagova.</p> <p>Red kadgod ta kise opchi stvarj dati, 25 Beſ nade da kise dobra scto prihvati.</p> <p> <hi>Pripov. XXXI.</hi> </p> <p>Kadgod po rughu Prosso rodj.</p> <p>Tescjak, i Prosso.</p> <p>Hotech sassut sgitto u vrechje</p> <p>Tesgjak hoddech gnjh protreſa</p> <p>Sasvijeh stranaâ kadjh krechie</p> <p>Is gnjh prossa sjemme istreſa</p> <p>Is scva vrechie dred Livadde 5</p> <p>Kê na ploddnu semgliu pade.</p> <p>Docîm dobbar dasg dohoddj</p> <p>Prosso budde vech rastjeti</p> <p>To Segljanin kose sgoddj</p> <p>Nesna sumgniv u pameti: 10</p> <p>Saccjuddisse prosso kade</p> <p>Svê rasciri kitte Mlade.</p> <p>Nevjerruje vech istjeme</p> <p>Svijêm occimâ, neſna cjudda;</p> <p>Pita sgenu, da nie sjemme 15</p> <p>Possjalla Prossno tuda:</p> <p>Odgovorri Sgena gnemmu,</p> <p>Da ona nesna iscta od temmu.</p> <p>Ioscta budde mislit tada,</p> <p>Da nie sa rugh kô prossio, 20</p> <p>Sjemme is Gumna sred Livaddâ</p> <p>Da nie vikar ki donnjo.</p> <p>Nu scto mislim sad od vechie</p> <p>Kad ja streſoh sjemme iſ vrechie,</p> <p>Kê na semgliu ploddnu pasti</p> <p>Budde srechnom tad u sgoddi. 25</p> <p>Mêchie od sredhie bit, i cjaâſti </p> <p>Sctose menni sad dogoddi!</p> <p>Ne samallo budde danâ </p> <p>To gneggovvoij kuchi Hrana</p> <p>"Cjuddnovittje red od svîta 30</p> <p>Raslikose vaerti srechie</p> <p>Kollo: budde samjenitâ</p> <p>Dobrâ davat ceſ od vechie</p> <p>Potisctenik drughda budde</p> <p>Saminiti svê posgjudde." 35</p> </div> </div> <div xml:id="F1-32"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F1-32-1"> <head> XXXII. </head> <epigraph> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> Ghdje velle nauchjera, baerſose brod raſbje.</p> <p>Ubi multi naucleri, cito frangitur navigium.</p> </epigraph> <argument> <p> Naves duae. </p> </argument> <l>Pinus recisae Juliis in Alpibus,</l> <l>Quas in Gravosii (*) parte declivi sinus</l> <l>In geminas doctus verterat rates faber,</l> <l>Compactae eodem forma, onustae mercibus</l> <l n="5">Iisdem aquoso pariter in Thetidis sinu </l> <l>Secunda ventis explicabant carbasa. </l> <l>Cum subito eois intonata fluctibus</l> <l>Saevit procella, parque monti verberat</l> <l>Unda utriusque latera: jam nautae gemunt</l> <l n="10">Pavore mortis occupante pectora. </l> <l>Harum una ventis, fluctibusque strenue</l> <l>Victis adivit tuta portus ostia.</l> <l>Excussa cursu dum vagatur altera</l> <l>Ventorum arbitrio, nec tumentes sustinet</l> <l n="15">Undas profundo mergitur ratis salo. </l> <l> <emph>Quaeris, carinis unde dispar exitus?</emph> </l> <l>Uni illa, multis haec magistris paruit.</l> <l>(*) <emph>Portus, vulgo dictus S. Crucis, mille passus Ragusio distans, ubi naves construuntur.</emph> </l> </div> <div xml:lang="hr"> <p> <hi>Priciza XXXII.</hi> </p> <p> <hi>Pr. Ghdie vele nauchjerâ, barſose brod raſbie.</hi> </p> <p> <hi>Plavi dvje.</hi> </p> <p>Sjecena ù visokoj gori kâsu bora,</p> <p> Ù luzi Gruſcja toj, kraj ghdi ima ponora,</p> <p>Obratio ù plavi vjesct mesctar bjesce dvi:</p> <p> Istoga on sastavi utvora obedvi.</p> <p>Targh one nosechi isti po morskomu 5</p> <p> Prostoru jedrechi k' mjestu ù istomu.</p> <p>S' istocne strane kad strahotna godina</p> <p>ſametnuse iſnenad: uſavre puchina,</p> <p>Gore i valovite objem proch uſdiſce.</p> <p> Pomorzim sva prite, i jur ubljedisce, 10</p> <p>Erih strah priuſe ſle smarti. Jedna gnih</p> <p> Ù luku tisnuse tuga iſbavi i od svih.</p> <p>Val ù drugu udara svogaje i van puta:</p> <p> Na voglju od silnih vjetar potisnuta,</p> <p>Bjesnu moru ona cim odoljet nemore, 15</p> <p> Steghnuta bj sasvim ù jaſne ponore.</p> <p>Raſlikos tâ ù plavih s'cesa? Kase raſbj,</p> <p> Vadana od mnoſih, ova od jednoga bj.</p> <p> <hi>Pripov. XXXII.</hi> </p> <p>Ghdje vele Nauchjerâ, baerſoſe Brod raſbije.</p> <p> <hi>Dva Brodda.</hi> </p> <p>Na viſokoij uſiecceni Bori</p> <p> Koja u Mglietskom jest Otoku Gorri.</p> <p>Dvije korabgle sagradi velike</p> <p> Od gnjh Mesctar jednake Prilike</p> <p>Ghdiese svak - ciaſ veselo vidîtti 5</p> <p> Lukom Grusgia korable graditi:</p> <p>Dobrijem vjetrom sred Morske Puccine</p> <p> One jedru punne Taergovinne,</p> <p>Docîm pocne smijon vjetar dutti</p> <p> Puccinnaſe valovvîm uſmuti 10</p> <p>Rekbi Baerdaâ kô Vâli dohodde</p> <p> S' stranaâ svakkijeh udarraju Brodde</p> <p>Smaertje vajmeh od svudda vidjeti</p> <p> Ghdje Pomorzu pripadenu prjeti.</p> <p>Zvili svakki smaertnu bolleſ cjuti, 15</p> <p> Erbo viddi dachie poghinnutti.</p> <p>Morre, Vjettre jedan pridobiva</p> <p> Brod u Luki slobbodno pocciva.</p> <p>Cîmſe drughi sred Puccine muci,</p> <p> Koja sillno raſaercena buci, 20</p> <p>Kadse Morre svak - ciaſ s' valîm smuti,</p> <p> K' Staermennittom rasbiase Gljuti.</p> <p>"Hochieſe snatti scto korabgle dvije</p> <p> Uddes isti sahran nije?</p> <p>Brod kî dosta Nauchierâ sluscia 25</p> <p> Smaertna vajmeh svû porassu kuscia;</p> <p>Kîse vladat jednijem pustio</p> <p> Onje ù Luku srechno dojedrio."</p> </div> </div> <div xml:id="F1-33"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F1-33-1"> <head> XXXIII. </head> <epigraph> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> Ollie malahna nevjesta, olli velika, </p> <p>hochjese (*) Svatovi.</p> <p>Seu sponsa tenuis, seu dives,</p> <p>comitatum habere debet.</p> </epigraph> <argument> <p>Pauper <sic>nutpias</sic> celebrans.</p> </argument> <l>Damon Corisca ducta in uxorem sibi,</l> <l>Dum vult eandem (res licet contractior</l> <l>Utrique) patrios ad penates per vias</l> <l>Magno apparatu publicas traducere,</l> <l n="5">Patrioque secum more comitantum jubet </l> <l>Ferri catervam, plurimorum libere</l> <l>Carpebat hominem garrula obtrectatio,</l> <l>Illo absque sumptu quod frugalem conjuges</l> <l>Privatim poterant apparare coenulam:</l> <l n="10">Spectare sponsos quippe solum ad divites </l> <l>Pompam inquiebant nuptialem, caeteris</l> <l>Male convenire: dicta forte ut talia</l> <l>Prudens inaudit Mopsus, et rerum bene</l> <l>Edoctus usu, quid agitis nugas, ait?</l> <l n="15">Hi, quos ob istos carpitis sumptus modo, </l> <l>Vivendo deinde parcius, quae in nuptias</l> <l>Profusa reparent; caeteroquin, credite,</l> <l>Ille comitatus quamlibet sponsam decet,</l> <l>Seu census illi dives est, seu exilior.</l> <l>Jus esto cuivis insanire in tempore.</l> <l>(*) <emph>Quodcumque hujus vocis etymon sit, certum est nihil apud nos per eam significari, quam festivum sponsae comitatum, quae laetis acclamationibus, et magno strepitu ad domum patris, sponsive deducitur.</emph> </l> </div> <div xml:lang="hr"> <p> <hi>Priciza XXXIII.</hi> </p> <p>Pr. Olie malahna Nevjesta, oli velika, </p> <p> <hi>hochjese Svatovi.</hi> </p> <p> <hi>Siromah, ki piruje.</hi> </p> <p>ſcenechse Ostoja ſagorku ſa momu</p> <p> (ſasve dasu oboja ù bichju tjesnomu)</p> <p>Gnu hochje sasvim tim veselo domome</p> <p> Voditi putim svim s' velikom spravome,</p> <p>I kôse obikuje ù mjestu, on ſove 5</p> <p> Mnoghe, da pratuje, kichjene Svatove.</p> <p>Mnoſise rad tega ù Selu ijeghjahu,</p> <p> Prikovnim i gnega rjecima pezahu, </p> <p>Koi beſ trosciti pjeneſe ù dvoizu</p> <p> Mogoje uciniti spornu vecerizu. 10</p> <p>Dicno - spravni er da ti provodi (vegljahu)</p> <p>ſetâse bogati' ne inih primahu.</p> <p>Kad Mopso raſborit, i vjesct svjetu tako</p> <p> Cju gnime rugh tvarit, receim ovako.</p> <p>Sctono vi tlapite nik unaprjed ovi, 15</p> <p> Kê ſa tû hulite potrosku, Setovi</p> <p>Scrednie ſcivuchi sharcili sctosu ù pir,</p> <p>ſadobiu ù kuchi; al rezte sctogodir</p> <p>Hochjete, rjeci moj vjerujte, Nevjesti</p> <p>Svatovi da svakoj hochjese dovesti, 20</p> <p>Olje gnoj tankovit, ol vegli dohodak.</p> <p> Od vechje vesel bit svê ù vrjeme moſce svak.</p> <p> <hi>Pripov. XXXIII.</hi> </p> <p> <hi>Ollje Malahna Nevjesta, olli velika, </hi> </p> <p> <hi>hochiese Svatovvi.</hi> </p> <p> <hi>Potisctenik cinnechi Pir.</hi> </p> <p>Suncianizzom cîmse budde</p> <p>Zorko sdrusgit u Gliubavi,</p> <p>Pir obilni sred raſblude</p> <p> Tad pripravvi.</p> <p>Mnosg svattovaâ tuj dohodj, 5</p> <p>Putem pratte kî Nevjestu:</p> <p>Srechnom raddoſ kâje u sgoddi</p> <p> Po svêm Mjestu.</p> <p>Slogovorrzi gnekki tada</p> <p>Rughe buddu kê tvorritti? 10</p> <p>Mislech doachie vech od Glada</p> <p> Sett' umrjti.</p> <p>Ovolike spravve cemu?</p> <p>Cemu ovake cestittosti?</p> <p>Veccerriza Mala gnemmu 15</p> <p> Bî sadosti.</p> <p>Obbilnômu pristojnoje</p> <p>Slavvno, uressno pirovvatti</p> <p>Dava Nacin Bitje svoje</p> <p> Da potratti. 20</p> <p>Cîm to sluscia Ciovjek stari</p> <p>Mudri Raddosc ne dalecce</p> <p>Svakki obbicciaj, svakke stvari</p> <p> Snajuch recce:</p> <p>Cemu sada rugh tvorite 25</p> <p>Slogovorzi cemu sada?</p> <p>Nechie umrjeti kô zjenite</p> <p> Sett od Glada.</p> <p>Scto potratti svôm u srechi</p> <p>I Gliuvennom sad raddosti, 30</p> <p>Onchie saisto baerso stechi</p> <p>S' pravednosti.</p> <p>Ovvi Nacin, urreſ ovvi</p> <p>Piru u svakkom imma bitti,</p> <p>I Nevjestu jur svattovvi 35</p> <p> Svegh prattitti;</p> <p>Illje Rodda plemmennitta,</p> <p>I slavnoga jur koljenna,</p> <p>Illje Bitja potrebbnitta</p> <p>Potisctena. 40</p> <p>"Sve dohoddj vrjeme u svoje,</p> <p>Igra, raddoſ, Plac, i trudi:</p> <p>Ciovjek drughda pristojnoje</p> <p> Daſe uludi."</p> </div> </div> <div xml:id="F1-34"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F1-34-1"> <head>XXXIV.</head> <epigraph> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> Sve svojem vremenom.</p> <p> Omnia tempus adducit. </p> </epigraph> <argument> <p> Vitis, et Ficus. </p> </argument> <l>Radio diurni verberata sideris</l> <l>Ut jam colorem subrubentem ducere</l> <l>Suum ante tempus coepit uva, plurimos</l> <l>Ad se helluones pertrahebat; haud tamen</l> <l n="5">Impune, acerbo morsu namque singulis </l> <l>Perstrinxit exta. Ficus illi proxima </l> <l>Voracitatem sic bene ut plexam videt, </l> <l>Quidni, inquit, aliquid simile liceat et mihi</l> <l>Tentare, ut avidis ventribus vertat male?</l> <l n="10">Primis at illa non posuit in fructibus, </l> <l>(Hac fraude vitis usa nam fuerat) dolos,</l> <l>Verum in supremis, forma queis inest sua,</l> <l>Colorque primis pene quam simillimus,</l> <l>Succi at redundat insalubris copia.</l> <l n="15">In has viator dum jejunus incidit, </l> <l>Ventremque replet, viscerum arripuit dolor.</l> <l> <emph>Maturitatem rebus adducit dies,</emph> </l> <l>Monitusque disce non colori credere.</l> </div> <div xml:lang="hr"> <p> <hi>Priciza XXXIV.</hi> </p> <p>Pr. Sve svoiem vremenom.</p> <p> <hi>Loſa, i Smokva.</hi> </p> <p>Od Sunza ſcestoka kê udreno biasce,</p> <p> Groſdje prie rôka erse rumenjasce,</p> <p>Proſcdirâz mnosc k' sebi veliku priteghnu,</p> <p> Beſ pedepse al ne bj, bolim tarbuh steghnu.</p> <p>Smokva, loſe blisu kâ tù bjesce, videch 5</p> <p> Ti ſcderzi da svisu ſaplatil, cju se vech.</p> <p>Da i ja scto ovemu prilicne iſmislim,</p> <p> Prisjesti po cemu tarbusim, ſlochje tim</p> <p>Tabusim beſadna: al ne ù parvima</p> <p> Smokvamî (er svak ſna, da loſa proch gnima 10</p> <p>Iſnaghje tô prie) ſasjede postavi,</p> <p> Ù onih, odznie kê rastû, var stavi.</p> <p>Gnim slika istaje, i pomast, kô u parvih,</p> <p> Al soka dostaje neſdrava tad ù gnih.</p> <p>Cim putnik se na gnih namjeri, i iſjesti 15</p> <p> Htije postan mnogoih, ſle ochjutje bolesti.</p> <p>Vrjeme cini, da stvar saſdri svaka ù cjasti.</p> <p> Naucen i ti odſgar nevjeruj ochjasti.</p> <p> <hi>Pripov. XXXIV.</hi> </p> <p>Sve svoijem vremenom.</p> <p> <hi>Losa, i Smokva.</hi> </p> <p>Cîmſe iſ ranna scjarat budde</p> <p>Grosdja, koga Sunze grje;</p> <p>Kê bollesti, kakve trude</p> <p>Kuscia Proscdor cimga isije</p> <p>Gnemmu gljuto zrjevaâ vrîdi 5</p> <p>I gorkoga vechma morri,</p> <p>Zijech bollesti zvilit slidi</p> <p>I proscdarloſ svoju korri.</p> <p>Blisgna smokva jur viddechi</p> <p>Sctose budde tad sgodditti, 10</p> <p>Ah da moghu kreppoſ srechi,</p> <p>Sa lijem, recce, nauditti</p> <p>Nacin Losi kîje slugio </p> <p>Paervo u vochje ne pripravvi,</p> <p>Nêgh koijem tadje bijo 15</p> <p>Posledgnijem sok neſdravvi.</p> <p>Ista saisto gnimmje Slikka</p> <p>I jednake jur pomast,</p> <p>Cjudda nie stvar velika</p> <p>U privaru tad uppãsti 20</p> <p>Putnik laccian i ſa truda</p> <p>Gnimmſe budde neſasititti</p> <p>Kadga vajmeh bolleſ huda</p> <p>Budde sasvijem morritti.</p> <p>"Koja sama mosge sretti 25</p> <p>Prie vremena, nejma stvari.</p> <p>Tvôm uvjecban u pameti</p> <p>Pomâstimſe ne privarri."</p> </div> </div> <div xml:id="F1-35"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F1-35-1"> <head> XXXV. </head> <epigraph> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> Pusto mljeko i psi loccju.</p> <p>Lac derelictum et canes lambunt.</p> </epigraph> <argument> <p>Amasius suarum rerum negligens.</p> </argument> <l>Tepente plena lacte cum mulctralia</l> <l>Domum ante quamdam posita reperissent Canes,</l> <l>Coepere summa celeritate lambere.</l> <l>Quos senior illa transiens pastor via</l> <l n="5">Haurire tutos dum videt, in absentem herum, </l> <l>En queis, ajebat excandescens, ubera</l> <l>Tui Palaemon stulte pressisti gregis,</l> <l>Mentemque ut eripit amor! Haud temere haec senex:</l> <l>Nam cujus igne saucium praenoverat,</l> <l n="10">Ad tecta pulchrae festinantem Thespilis </l> <l>Perrexe juvenem viderat: ab amoribus</l> <l>Redux puellae lactis hic inani sinu</l> <l>Prorsum reperto, semet imprudentiae</l> <l>Damnavit tacitus, inque amicae gratiam</l> <l n="15">E lacte lucrum, quod redisset, haud tulit. </l> <l>Hunc cautiorem mox futurum credidit</l> <l>Post damna senior; at Palaemon perdite</l> <l>Puellam amando rebus indormit suis.</l> <l> <emph>Indiligentes damno mulctantur viri.</emph> </l> </div> <div xml:lang="hr"> <p> <hi>Priciza XXXV.</hi> </p> <p>Pr. Pusto mljeko i psi locju.</p> <p> <hi>Gljubovnik nemarech ſa svê stvari.</hi> </p> <p>Mljeka pune kotle josc mlaka prid kuchi</p> <p> Stavgljene jur na tle psi nascli buduchi,</p> <p>Stasce udigl labati. Star tud prohodechi</p> <p> Pastjer gnih lokati beſ straha videchi,</p> <p>Evo (proch Gosparu odasclu jedovit 5</p> <p>ſa koga, Medaru, ovamu hotje rit,</p> <p>Ovzâ tvih beſ svjeta iſmuſe mljeko ti,</p> <p> I kako gljubav tâ pusta svjeſ odnjesti.</p> <p>S' tascta tô ne rece, erega ù cjas saj</p> <p> Ughledo bj prece svarnuti svoj stupaj 10</p> <p>Do ljepe Raklize, ſa kom da ghine ſna.</p> <p> Od sve on raſbludnize cimse vrachja dozna, </p> <p>Sasvim praſne sude naghje: tada ù svôm</p> <p> Sarzu s' prave osude krivo da sebi istom,</p> <p>Iſgubi er scgne dobit. I ſa sctete svoje 15</p> <p> Dach' vechje on pomgniv bit staracjaz mnioje. </p> <p>Al ſa gnom er ghine povolgno ſa stvari,</p> <p> I posle svê ine mallo Medar mari.</p> <p>Ki pomgnu ù svoima stvarim nestavgljaju,</p> <p> U gnih pak istima sctetu oni primaju.</p> <p> <hi>Pripov. XXXV.</hi> </p> <p>Pusto mljeko i Psi locciu.</p> <p>Gliubovnik vaerhu svoijeh posallâ Nepomgnjiv.</p> <p>Cîm Siglo Mljeka naghiosce</p> <p>Psi, gnegga locat poghiosce</p> <p>Beſ straha, sumgne, beſ smuchje,</p> <p>Er pusto stasce van kuchie,</p> <p>Kad tome Pastjer u sgoddi, 5</p> <p>Star po tem putu prohoddi;</p> <p>Slobbodno locat ugledda</p> <p>Pse kada. saerdit od jeda,</p> <p>Sasve neridi stadnika</p> <p>Ovako ghgnievvno savika: 10</p> <p>Hottjo kêsi pomuſti</p> <p>Ovcize? Gliubav vech pusti,</p> <p>Kâtje saerze sanjela,</p> <p>Sasvijem pammet i smela:</p> <p>Isprasni jesu tvî trudi, 15</p> <p>Goranko, Mahnit nebuddi</p> <p>Star ovvo dobro govorri</p> <p>Er posna Gliubav kâ morri</p> <p>Goranku saerze cîm viddi,</p> <p>Ghdje baerso hodit on slîdi 20</p> <p>Put draghe, mille Pljevnize</p> <p>Ghizdavva gdjeje Gliubizze;</p> <p>Od gne kad k' domu dohoddj,</p> <p>Svê prasno siglo nahoddi,</p> <p>Nicessa tada govorri, 25</p> <p>Sam sebbe tescko prikorri,</p> <p>Er usrok posna tad pravi</p> <p>Kê sctette prima s' Gliubavi.</p> <p>Uffa star Pastjer, i zjeni</p> <p>Slu Narav jeda promjeni, 30</p> <p>Kad sctettu posnat usbudde</p> <p>Gliuvenne zijechia rasblude:</p> <p>Goranko sato nehaje</p> <p>Ispraſno vrjeme nêgh traje,</p> <p>Sasliepjen vechma Gliubavi, 35</p> <p>Svê trude sasvijem ostavvi, </p> <p>Mnoghumu sctettu donosi</p> <p>Gliubav, kâ pammet sanossi</p> <p>"Nepomgna saisto Ciovjeka</p> <p>Prikorrna bichie do vjeka." 40</p> </div> </div> <div xml:id="F1-36"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F1-36-1"> <head> XXXVI. </head> <epigraph> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> Cinimise boglja tvoja cmulla raſbjena, </p> <p>neghli moja zjela.</p> <p> <hi>Tua urna disrupta melior videtur mihi, quam mea integra.</hi> </p> </epigraph> <argument> <p> Duo cum Hydriis. </p> </argument> <l>Duo quisque propriam deferentes hydriam</l> <l>Muscosa in rupe, juxta quam pellucidus</l> <l>Humor scatebat, posuerant, donec locum</l> <l>Turba haurientum cederet, cum hic lumina</l> <l n="5">Intenta fixit in sodalis hydriam, </l> <l>Ratusque in illa quid videre, quod sua</l> <l>Urna haud haberet, possidentem lividis</l> <l>Intuitus oculis inquiebat: pol! meae</l> <l>Tua urna praestat. Hic gemellas dicere,</l> <l n="10">Lutoque fictas ex eodem, nec sibi </l> <l>Dissimile in illis apparere quidpiam.</l> <l>Alter, aliena qui cupidus inhiat bona,</l> <l>Mitte, inquit, nugas: nonne cernis, ut tuae</l> <l>Multo nitidior facies? Huic crustam quoque</l> <l n="15">Inductam ego intus puriorem quolibet </l> <l>Certare tecum non recusem pignore;</l> <l>Tactuque, et oculis explorata plurimum</l> <l>Fundo nigroris ut subesse comperit,</l> <l>Causae quid esset, postulavit illico.</l> <l n="20">Huic ille: fissa pars quod ima est hydriae, </l> <l>Ut adhuc idonea esset ad aquandum mihi,</l> <l>Rimas tenaci penitus opplevi pice.</l> <l>Ut vis: profecto sed meae vel integrae</l> <l>Adhuc tua fissa, crede, praestat hydria.</l> <l n="25"> <emph>Non tanti avarus illa quae obtinuit bona,</emph> </l> <l> <emph>Quanti quae ab aliis possidentur aestimat.</emph> </l> </div> <div xml:lang="hr"> <p> <hi>Priciza XXXVI.</hi> </p> <p>Pr. Cinimise boglja tvoja cmula raſbjena, </p> <p>neghli moja zjela.</p> <p> <hi>Dvoiza s' cmulami.</hi> </p> <p>Dvoiza s' svim cmulam na vodu gredechi</p> <p> Stavisceih na kam, vidise uſ ki techi.</p> <p>Al mnoſi er biahu druſi ſa pristupit</p> <p> K' gnoj, oni cekahu, dokim red bude bit.</p> <p>Tù jedan drugoga cmulu uſe ghledati, 5</p> <p> Kada iſ meu toga stamuse snjevati,</p> <p>Da ù gnoj jes njescto, scto svoja neimasce,</p> <p> Savidan i ſatô ovamu vegljasce</p> <p>Tva cmula od moje jes boglja. Ovi gnem</p> <p> Veglj, da su oboje iste istjahne ù svem, 10</p> <p>Od ghnile tvorene er iste, i da ù gnima</p> <p> Stvari neslicene na svê oko neima.</p> <p>Drughi, tughje kêmu jes milo hlepiti,</p> <p> Tê scjale, recemu, na stranu varſi ti.</p> <p>Vigh s' dvora tû tvoju kolie svjetlia, 15</p> <p> Glavubi josc moju ſa oklad stavih ja,</p> <p>Unutra da ù tvôju boglhaje zklechja mâs:</p> <p> Pak rukom i okom kuscjajuchju taj cjas,</p> <p>Zarnila ù gnoj njescto kad ù dnu ughleda,</p> <p>Kaſcimi sctoje to upitaga ureda. 20</p> <p>Odadna er bj dil raſbjen, ſa vode da</p> <p> Uſlusci, ja obljepil paklomsamje od svuda.</p> <p>Kako hoch, al tvoja cmula i naziknuta</p> <p> Daje boglja, mnim ja, negh moja zjela tâ.</p> <p>Lakom ne toliko dobra, kâ jur ima. 25</p> <p> Prozjegna, koliko kâ vidi ù druſima.</p> <p> <hi>Pripov. XXXVI.</hi> </p> <p>Cinimise boglia tvoja Cmulla raſbjena, </p> <p> <hi>neghli moja zjela.</hi> </p> <p> <hi>Dvojzza s' Cmullaâm</hi> </p> <p>Ghdje Hrid Mahom pokrivenna </p> <p>Nossech Cmulle jur dvoizza,</p> <p>Sad doch voda ghdje studenna,</p> <p>Vesselassu sasvijem liza,</p> <p>Da napunnu Cmulle dvije, 5</p> <p>Kadse Drisgba sva napije.</p> <p>Cîm u Drugha Cmullu viddi,</p> <p>Jedan, saerze vechma morri</p> <p>I pohlepno gnêm savidi,</p> <p>Ovakomu ter govorri: 10</p> <p>Tvâ Cmulizza kolikoje</p> <p>Vele boglja Cmulle od moje?</p> <p>Jednakesu, Bracce, prosti,</p> <p>Tise varrasc obbe dvije,</p> <p>Nîtt ikakve raſlikosti 15</p> <p>Vech u gnimmi saisto nie:</p> <p>Ista semglia, Mesctar isti</p> <p>Gnjh napravvi, gnjh occisti.</p> <p>Tughje dobro kî savidi,</p> <p>Cemu rughgliv, recce, jesi? 20</p> <p>Tvû rasgledat Cmullu slîdi,</p> <p>Vidiettichiesc kôse reſi,</p> <p>I posnatchiesc po Cistosti</p> <p>Kakoe jesu raslikosti.</p> <p>Onje gledda, tice svudda 25</p> <p>U dnu zaerno cîm viditti</p> <p>Budde, jestmu snat posgjudda</p> <p>Usrok kakv mosge bitti,</p> <p>Oblijepihje Paklom, recce,</p> <p>Is gne voda da ne istecce. 30</p> <p>Vjerruj saisto sada menni</p> <p>To da Saerze moje sgelli,</p> <p>Sud od vodde tvoj rasbjenni</p> <p>Drasgimije nêgh moj zjeli. </p> <p>"Lakom dobrâ svâ necjaâſti 35</p> <p>Kako ù tughjom kîsu vlaâſti.</p> </div> </div> <div xml:id="F1-37"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F1-37-1"> <head> XXXVII. </head> <epigraph> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> Hochjese, dati posteglja dobro rodj.</p> <p>Oportet bonum tibi ut fructum thalamus afferat.</p> </epigraph> <argument> <p> Vota exaudita.</p> </argument> <l>Cuncti optant prolem conjuges, pauci bonae</l> <l> <emph>Sibi ut contingat indolis poscunt Deos,</emph> </l> <l>Pravaeque vitia negligunt eradere.</l> <l>Uxore ducta duo petebant ab Jove</l> <l n="5">Quod voto avebant obtinere dispare. </l> <l>Hic, ut quotannis redderet agellus bene,</l> <l>Ut procreandis posset inde liberis</l> <l>Sufficere victum liberalem, et splendidas</l> <l>Pro dignitate vestes; ille, ut redderet</l> <l n="10">Sibi bene thalamus nuptialis, praedii </l> <l>Foecunditatem curae permittens Dei.</l> <l>Rata utriusque vota fecit Jupiter.</l> <l>Ille ex agelli fructibus, quos uberes </l> <l>Continuo in annos colligebat singulos,</l> <l n="15">Prolem in deliciis nutriebat, anxius </l> <l>Parum, quibus animum expoliret moribus.</l> <l>Hic cum praeclarae suscepisset indolis</l> <l>Pueros, ab annis erudire primulis</l> <l>Coepit, et honestis institutis cereas</l> <l n="20">Formare mentes, exemploque accendere: </l> <l>Segesque quamquam sterilis haud illum semel</l> <l>Elusit, illa filiis in commodum</l> <l>Tamen et calamitas versa, parsimonia</l> <l>Hoc edocente rem tueri patriam.</l> <l n="25">Ast alii in epulis, inque cultu corporis </l> <l>Qui vitam ab annis mollibus traduxerant,</l> <l>Brevi dilapidant pingue patrimonium. </l> </div> <div xml:lang="hr"> <p> <hi>Priciza XXXVII.</hi> </p> <p> <hi>Pr. Hochjese, dati posteglja dobro rodi.</hi> </p> <p> <hi>Poſcjude usliscene.</hi> </p> <p>ſcegnjeni svi ſchjude djeze imat, al gljudj</p> <p> Mallo, daim bude porod dobre chjudi,</p> <p>Prose ù Bogova, i nacin mahniti</p> <p>ſcivgljenja gnihova nehaju upraviti.</p> <p>Dva skoro oſcegnena ù Jova prosjahu 5</p> <p> Dobra kâ stecena da budu ſcegljahu.</p> <p>Ovi, da basctina svakomu roditi</p> <p> Godiscte, i ljetina bude dobra biti.</p> <p>Neka on djezi od tle kâsechje raghjati,</p> <p> Odjechje prisvjetle noce dobavgljati, 10</p> <p>Obilno i gostiti, kô sebi pristoi</p> <p> A on sta prositi, da odar, ù koi</p> <p>Ulaſi s' Dragôm svôm, bude doborrodan,</p> <p> Pusctajuch Bogovom gnivâ miso, i stan.</p> <p>Jove obadva smiri. Oni od dohodaka 15</p> <p> Svakoljetnih ſciri sinove, i na svaka</p> <p>Raskoscna uci gnih uſcivagna, a daje</p> <p> Duh nagh oda svih krepostj pusctaje.</p> <p>Drughi djeze ù kuchi od dobre naravi </p> <p>Nemallo imajuchi vjescbatihse on stavi, 20</p> <p>I iſ rana iſghledome na dobro nukati,</p> <p> Sctoga ne jednome ljetina htje iſdati,</p> <p>Istase nesrechja svarnu ù dobro gnim tâ,</p> <p> Er ruka sctedechja jur na tô obiknuta</p> <p>Oza cjuvat stoke; a druſi na obilne 25</p> <p> Naucni obroke iſ mala i svilne </p> <p>Nositi hagline, veglje ù mal godiscta</p> <p> Svescto bj djedine svarnusce ù niscta.</p> <p> <hi>Pripov. XXXVII.</hi> </p> <p>Hochjesse, dati Posteglia dobro roddj.</p> <p> <hi>Savjet usliſcen.</hi> </p> <p>"Sgeni sdrusgen u Gliubavi</p> <p>Immat Djezze Ciovjek sgjudi: </p> <p>Bogga mollit saboravvi,</p> <p>Da oni buddu dobre chjudi;</p> <p>Nejma pomgnu, ni Nacine 5</p> <p>Iskorjepit gnîm krivine."</p> <p>Osgegnena cîm dvoizza</p> <p>Svê savjete cinnu Boghu</p> <p>Skruscna Saerza, snisgna Liza,</p> <p>Da scto sgjudu, stechi moghu; 10</p> <p>Kê savjetne Bogh posgjudde</p> <p>Usliscitti taj - cjaſ budde.</p> <p>Jedan iscte plod Livadde,</p> <p>Djezzu mosge da hraniti;</p> <p>Svjetle odjechie prossi tada 15</p> <p>Ersu kaervim plemmennitti:</p> <p>Ciste drughi plod Gliubavi,</p> <p>Bitja Miso Boghu ostavvi.</p> <p>Oni od plodda semglie svoje</p> <p>Svû raſkoscno Djezzu hrani, 20</p> <p>Cîm gnihovvu Slochiu snoje,</p> <p>Djellâ opakâ gnjm ne brani: </p> <p>Drughi dobre dava isgledde,</p> <p>Da sctoe isvaersno, diezâ sliede.</p> <p>Sgittje sasve vechie - krati 25</p> <p>Isda gnegga; ta Nesgodda</p> <p>U bogliesse Djezzi obrati,</p> <p>I gnjm budde srechna sgodda,</p> <p>Erjh ucci, da ko sctedi,</p> <p>Usmnosgitti Bitje sljedi. 30</p> <p>Cîmse obilno drughi hrani,</p> <p>Resi i Tjelo svak - ciaſ vechie,</p> <p>Svescto trudi, sve samani,</p> <p>Kuscia tughu, jad, Nesrechie:</p> <p>Svoje Ocinstvo, Dobrâ svojâ 35</p> <p>Baerso svarsci beſ pokoja.</p> </div> </div> <div xml:id="F1-38"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F1-38-1"> <head> XXXVIII. </head> <epigraph> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> Da nebj Orla, aerghjavo-bismo proscli.</p> <p>Nisi adfuisset Aquila, de nobis actum fuisset.</p> </epigraph> <argument> <p> Milvus, et Passeres. </p> </argument> <l>Milvus per auras insecutus Passerum</l> <l>Agmen jam aduncis avolantem segnius</l> <l>Pene arripuerat unguibus passerculum.</l> <l>Superior Aquila, quae parabat Milvio</l> <l n="5">Dolos, opacis desuper se e nubibus </l> <l>Horrendo in illum concitavit impetu,</l> <l>Vanoque questu perstrepentem strangulans</l> <l>Eviscerare coepit: ut periculum</l> <l>Evasit illud Passer, ad socios volat</l> <l n="10">Adhuc timentes; namque se a tergo putant </l> <l>Ferocem habere Milvium haud ausi retro</l> <l>Oculos referre; cumque fessi in intima</l> <l>Densae abdidissent se cupressus brachia,</l> <l>Passer sodales adsecutus, ponite</l> <l n="15">Metum, inquit: Aquila quae praedavit Milvium</l> <l>Nos ab voraci liberavit alite. </l> <l> <emph>Infirmiorem dum virum insequitur potens,</emph> </l> <l>Potentioris non semel periit manu.</l> </div> <div xml:lang="hr"> <p> <hi>Priciza XXXVIII.</hi> </p> <p>Pr. Da ne bj Orla, arghjavo-bismo proscli.</p> <p> <hi>Pigljugh, i Vrabzi.</hi> </p> <p>Pigljugh Vrabâz mnogo tjerajuch jednoga,</p> <p> Ki utich nj mogo, er iſda kriloga,</p> <p>ſa uhitit stasce, kad Oro, ki iſ viscega</p> <p> Metnutse spravgljasce iſnenad na gnega,</p> <p>S' naporom veglime sunuse i cim tuſci 5</p> <p> Onse neprudnime krjesctom gnega udusci</p> <p>Zrjeva i sta vaditi. Iſ poghibja po tom</p> <p> Vrabzu bj iſiti, leti ſa druſcinom.</p> <p>Ali oni sasvim tim joscter strascjahu,</p> <p> Er leti da ſa gnim hud Pigljugh zjegnahu, 10 </p> <p>Svarnut i naſada oko nesmiahu.</p> <p> Umorni nu kada jurve svi biahu </p> <p>Cemprisa ù gustu kuchjuse sakrili,</p> <p>Dolechje i on tù, pak velj, moi milli,</p> <p>Strascitse vechje nj, er oro ki uhiti 15</p> <p>Pigljuga ucini da nas on ne hiti. </p> <p>Moguch slabijega kad stasce ſa satart,</p> <p> Ù ruzi jacega cestokrat naghje smart.</p> <p> <hi>Pripov. XXXVIII.</hi> </p> <p>Da nebi Orla, aerghiavo-biſmo proscli</p> <p> <hi>Pigliugh, i Vrabzi.</hi> </p> <p>Kad Pigliugh tjerroje Mnosg Vrabaâz; cim letti,</p> <p> I blisu bioje tad jedan cjapeti,</p> <p>Da tusgian nie mogho lettjetti tad prie,</p> <p> Morriga jad mnogho, straſciſe poghibje:</p> <p>Pigliughu nacine sassjedne cîm tada 5 </p> <p>Spravvi Orro s' vissine, nagn sillno ter pada,</p> <p>Nejmamu millosti, poccega daerpitti, </p> <p> U gorkom sgiallosti Pigliughſe tusgiti:</p> <p>Moghuchjom u silli zrjevamu probbje,</p> <p> S' mnoggomga nemilli raddostim isije. 10</p> <p>Cîm budde pobjechi tom Vrabcich u sgoddi,</p> <p> Velikom u srechi k' svôm jattu dohoddi:</p> <p>Josc buddu predatti, zjennechi vidjetti,</p> <p> Da Pigliugh gnjh pratti, sa gnimma da letti;</p> <p>U guste granizze krjusse plasceni, 15</p> <p> O lude Pticizze, Drugh velli sgiudjeni?</p> <p>Cemuse plascite, ghdje straha vech nie?</p> <p> Vesselo lettite po Gorrâm, kô prie.</p> <p>U srechnom jest sgoddi proscdro Orro Pigliugha,</p> <p> Nas vechie slobboddi svakijeh od tughâ 20 </p> <p>"Slabboga Cjôvika cîm moghuc umorri,</p> <p> Moghuchij sa vjka dachiemu jâd gorri."</p> </div> </div> <div xml:id="F1-39"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F1-39-1"> <head>XXXIX.</head> <epigraph> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> Cjavka, i ſla ſcena sctose vechje pere,</p> <p> toje zaergnja. </p> <p>Cornix, et meretrix quo plus purgantur, </p> <p>eo sunt nigriores.</p> </epigraph> <argument> <p> Homo Corniculam lavans. </p> </argument> <l>Cornici quidam cum lavando crederet</l> <l>Nativam abire posse nigritudinem,</l> <l>Puro abluebat fonte, cumque saepius</l> <l>Illud perageret, nigriorem ad singulas</l> <l n="5">Fieri videbat lotiones alitem. </l> <l>Nec mirum: id etenim quod solum scalpturiens</l> <l>Cornix minuti sublevabat pulveris,</l> <l>Sensimque in alas mox cadebat, illico</l> <l>Detersae abibat. Ille tunc, o pessima, </l> <l n="10">Exclamat, ales, foeminaeque par malae, </l> <l>Quae quo pudoris prostituti plus studet</l> <l>Purgare maculas, hoc apparet turpior.</l> <l> <emph>Culpam amovere dum student, augent mali.</emph> </l> </div> <div xml:lang="hr"> <p> <hi>Priciza XXXIX.</hi> </p> <p>Pr. Cjavka, i ſla ſcena sctose vechje pere,</p> <p> <hi> toje zargnja.</hi> </p> <p> <hi>Cjovjek, ki pere Cjavku.</hi> </p> <p>Njeki ovo zjegnasce, da Cjavki kroſ pragne</p> <p> Zarnostse mogasce naravna dighnut scgne.</p> <p>Ù cistoj oplaka vodie, i cesto</p> <p> Ponavglja gnoj paka on isto djelo tô</p> <p>Nuse stavi ovo, da zargna ù vodi 5</p> <p> Na svako gnegovo plakâgne dohodi.</p> <p>Nj cjudo, nogam cim ceparglja, i prahjoj</p> <p> Na perje pada, s' tim pragnemse diſce gnoj.</p> <p>ſla ptizo, on tada ſaupi, ſloj ſceni</p> <p> Ti slicisc, er kada ona glas poscteni 10</p> <p>Ukaſat nastoi da ſgubgljen gnoj nie,</p> <p> Tad ù gnoj scto stoi, najvechje odkrie.</p> <p>Kada ſli stavese krivnosti da odmetnu, </p> <p> Tadih vecma nase oni isti nametnu.</p> <p> <hi>Pripov.</hi> <emph> </emph> <hi>XXXIX.</hi> </p> <p>Cjavka, i sla sgena sctose vech perre,</p> <p> <hi> toje zaergnja.</hi> </p> <p>Ciovjek Cjavku perruchi.</p> <p>Ciovjek zjeni</p> <p>Da promjeni</p> <p>Cjavka svoje jur zaernillo,</p> <p>Kadje s' voddom on oplace:</p> <p>Ona jacce 5</p> <p>Tamni sctoje perre millo.</p> <p>Nije cjudda:</p> <p>Cjavka svudda</p> <p>Tad cepaerglia prah, kî pade,</p> <p>I gne svak - cjaſ gnusi krilâ: 10</p> <p>Ah nemilla</p> <p>Ptizzo, klihnu Ciovjek tade:</p> <p>Tvâ prilika</p> <p>Jest velika</p> <p>Prem pogannoij slicnoſ sgeni, 15</p> <p>Cîm rusgnosti zkvaern da ciſti,</p> <p>I stid isti</p> <p>Povratiti ludo zjeni.</p> <p>Svescto trudi</p> <p>Toij posgjuddi 20</p> <p>Sadovoglit; svak-ciaſ gorre</p> <p>Sramotnija jur ostanne;</p> <p>Gnusne ranne</p> <p>Nitt' occisti svê prikore.</p> <p>"Gnekki svoje 25</p> <p>Cîm nastoje</p> <p>Odaleccit opaccinne,</p> <p>Ù slo gorre buddu upaſti,</p> <p>I necjaâſti</p> <p>Rusgno odkriju svê hitrine. 30</p> </div> </div> <div xml:id="F1-40"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F1-40-1"> <head>XL.</head> <epigraph> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> Necini dobra beſ-opaſno date ſlo nenaghje. </p> <p> Haud temere benefacias, ne tibi malum arcessas. </p> </epigraph> <argument> <p> Pauper ingratus. </p> </argument> <l>Narratione fabulosa ne elevem</l> <l>Hoc dictum, Amicus suasit, et mox incipit</l> <l>Narrare. In Urbe, quam non longe ab ostio</l> <l>Proles Philippi condidit Canopico,</l> <l n="5">De faece quemdam novi plebis infimae, </l> <l>Stipem erogare quotidie cui Gallicus</l> <l>Negotiator in duobus nummulis</l> <l>Solebat; idque continenter pluribus</l> <l>Annis, neque semel praetermittens, egerat.</l> <l n="10">Demum hinc profectus patrium repetiit solum </l> <l>Beneficus ille, plurimum faciens morae:</l> <l>At causa eodem cum redisset mercium,</l> <l>Agnovit hominem pauper, et facessere</l> <l>Huic certus aliquod tristius negotium</l> <l n="15">Incoepit illud serio contendere, </l> <l>Sibi tantum ut aeris solveret, quantum, ab loco</l> <l>Nisi abfuisset, erogasset in stipem.</l> <l>Negotiator hominis impudentiam</l> <l>Miratus illud exigentis, quod suo</l> <l n="20">Dare arbitratu, vel negare jus fuit, </l> <l>Petitionem ridens parvipendere.</l> <l>At lite pauper intentata ad judicem</l> <l>Loci accersivit. Pro se uterque ut dixerant,</l> <l>Praetor primum hominis odio, cui dispar suae</l> <l n="25">Religio fuerat; mox ut ipsi extorqueat </l> <l>Inopi pecuniam, illi causam adjudicat;</l> <l>Absentiaeque supputato tempore</l> <l>Certa damnatur alter in pecunia.</l> <l n="30"> <emph>Cui feceris bene, sedulo considera,</emph> </l> <l>Tuo ne abutens improbus beneficio,</l> <l>Te luere poenas cogat imprudentiae.</l> </div> <div xml:lang="hr"> <p> <hi>Priciza XL.</hi> </p> <p> <hi>Pr</hi> <emph>.</emph> <hi> Necini dobra neopaſno date ſlo nennaghje. </hi> </p> <p> <hi>Siromah neharan.</hi> </p> <p>Rjec da ovu smiscgljenom pripovjesti od mene</p> <p> Neisctetit budem kôm, Prjategl spomene</p> <p>Meni draghe dà svjet, i ova povidje.</p> <p> Ù gradu, koga rjet imenom svoim htje</p> <p>Lesandro veliki, poſnah ja jednoga, 5</p> <p> Ubogh biasce ki, od puka drobnoga,</p> <p>Opchjasce od Franceſâ Targovaz kom jedan</p> <p> Davat dva pjeneſa ſa Boga svaki dan:</p> <p>I tô nepristaon beſ ighda pustiti</p> <p> Sljeghjasce ſa vech on godinâ ciniti. 10</p> <p>Dobrostiv ti otide na svarhu, i ù mj?esta</p> <p> On rodna sva ide, ù kim mnogo prista.</p> <p>Nu opet erse vrati radi targovinâ,</p> <p> Spoſnaga ubogh ti, i mislit pocina,</p> <p>Privrachja i ù pameti, kaobi ovem tescku 15</p> <p> On mogo donjeti cjovjeku brigu kû.</p> <p>Dakle sta iſkati od gnega, i tô ſbiglja,</p> <p> Pjeneſ damu dat iima vas do ziglja,</p> <p>Kimu ù ſaduſcbinu bil do, dae tù bio.</p> <p>Beſocnu nacinu ovise cjudio, 20</p> <p>Kadga cju iſkati (scto stasce ù gnemu tad</p> <p> Datmu, al nedati) da hochje od gnega sad,</p> <p>I ruga gnemuse, alga prid Kadiu</p> <p>ſove ubogh, i tûse s' stran' govori obiu.</p> <p>Ovi, er ſlo hochje cjovjeka od ſakona 25</p> <p> Raſlika, i pun ſlochje dighnut pak sva ona</p> <p>Pjeneſa ubogomu, ovako osudi:</p> <p> Da Franceſ ovomu ſa sve scto inudi</p> <p>Vremena boravi, na raſlogh sve plati. 30</p> <p> Pomgnu naſbigl stavi, kim dobro cinisc ti,</p> <p>Da ſô, cim dobrom tvim opakose sluſci,</p> <p> Necini djelom ſlim da tebi prituſci.</p> <p> <hi>Pripov. XL.</hi> </p> <p> <hi>Necinni dobra beſ-opaſno date slo nenaghie. </hi> </p> <p> <hi>Siromah neharan.</hi> </p> <p>Istinnitta jest bessjedda</p> <p>Svescto rj<abbr>etc</abbr>hiu vierruj menni,</p> <p>Priateglmije pripovjeda</p> <p> Ne himbenni.</p> <p>Ghdjeno Nilo Rjeka tecce 5 </p> <p>U Jegjupskom ploddnom kraju,</p> <p>Lehsandrie na dalecce </p> <p> Miri ustaju;</p> <p>Tuj ù tughaâh, i bolleſti</p> <p>Siromaha posnah tada, 10</p> <p>Kî s' nemille vajmeh ceſti</p> <p> Ghinne od glada.</p> <p>Kom Franacki Ciovjek budde</p> <p>Svakkom moghuc Taergovvinom</p> <p>Utarsgitti gorke trude 15</p> <p> Sadusgbinom.</p> <p>Stavnu obbicciaj budde immatti,</p> <p>Gdjega viddi beſ icessa,</p> <p>Blaggodarno svak -dan datti </p> <p> Dva pjenessâ. 20</p> <p>Dobrocinaz pochi budde</p> <p>Roddno u Mjesto; nuſe vrati</p> <p>K' Aleſsandrij, sa svê trude</p> <p> Prigleddatti.</p> <p>Sillno pita, nu ne prossi, 25</p> <p>Cîmga Uboghi viddi, i recce:</p> <p>Daj pjenesse, svescto stosi</p> <p> Nadalecce?</p> <p>Cîm Taergovvaz sve to sluscia, 30</p> <p>Veomma u sebbi sacjuddise;</p> <p>Gorki u saerzu cemmer kuſcia</p> <p>Raſaerciſe.</p> <p>Iasam, recce, Gospar bio</p> <p>Dat, i nedat pjenneſ tada: 35</p> <p>Rughe gnime jest tvorrjo</p> <p> Mnoghe kada.</p> <p>Gnegga k' Pravdi nu dosiva</p> <p>Potisctenik tome u sgoddi; </p> <p>Ghdje Vladalaz jur pribiva 40</p> <p> On dohoddi.</p> <p>Gnegga krivijem okkom gledda</p> <p>Cîm Taergovvaz stoij u strahu,</p> <p>Sve da plati, sapovjeda</p> <p> Siromahu. 45</p> <p>I svak-ciasmu gorre prjeti</p> <p>Erjm sakon isti nie,</p> <p>I gneggovvo Blago oteti</p> <p> Misli od prie.</p> <p>Kôchie penneſ israditti 50</p> <p>Siromahu, sve naccine</p> <p>Budde tada promislitti</p> <p> Zijech hittrine.</p> <p>"Nemo cinit beſ-opasno</p> <p>Dobra ikada ti na svjti 55</p> <p>S' neharnostjm erchiesc laſno</p> <p> Plachjen bitti."</p> </div> </div> <div xml:id="F1-41"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F1-41-1"> <head> XLI. </head> <epigraph> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> Tko tebbe kamenom, ti gnegha kruhom. </p> <p> Percutienti te lapide panem exhibe. </p> </epigraph> <argument> <p> Pauper maleficus resipiscens. </p> </argument> <l>Ut aequiore, manat unde verior</l> <l>Doctrina, adagio modo dicta corrigam,</l> <l>Narrationem, quam subnecto, perlege.</l> <l>Ira incitatus diviti cum inops viro</l> <l n="5">Nulla absque causa lapidem impegisset, licet</l> <l>Hic par potuerat impudenti reddere,</l> <l>In jusve rapere puniendum carcere,</l> <l>Nil horum: miti sed columba mitior</l> <l>Insano illi offam quam ferebat obtulit.</l> <l n="10">Obstupuit ipse tum scelestus hac viri </l> <l>Benignitate victus, et ad ejus pedes </l> <l>Statim advolutus criminis veniam sui</l> <l>Orare coepit, consecutus illico.</l> <l>Hoc ille pacto rediens ad frugem bonam</l> <l n="15">Mutavit animum, divitemque numinis </l> <l>Colebat instar, pro viro haud timidus mori.</l> <l>Narrasti: at isti tun' ferendae injuriae</l> <l>Par esse possis? Ratio fac praesit, feram.</l> <l>Numeremus agedum, qui sprevere fortiter</l> <l n="20">Quodcumque gravius evenibat. Socrates </l> <l>Percussus alapa, constanti id animo tulit;</l> <l>Cato salivam Lentuli, Pisistratus</l> <l>Idem a Trasippo; conjugisque Pittacus</l> <l>Iram superbae pertulit in convivio.</l> <l n="25">Consulto omitto plurimos; uno tamen </l> <l>Adhuc morari libet in exemplo mihi.</l> <l>(*) Luxum severis dum coercet legibus,</l> <l>Ira frementes in Lycurgum divites</l> <l>Injuriosis adpetebant vocibus,</l> <l n="30">Ictusque verbis addidere: se foro </l> <l>Proripuit ille, jamque cursu ad Palladis</l> <l>Tendebat aedem, cum ferocis ingeni</l> <l>Alcander alios antevertens insequi</l> <l>Totis fugacem viribus, jamque imminens</l> <l n="35">Tergo, sude oculum, dum respexit, effodit. </l> <l>Casu Lycurgus nil commotus aspero</l> <l>Pedem retinuit, et cruentam civibus</l> <l>Faciemque, et oculum commonstravit erutum.</l> <l>Haec adeo ad iram, moeroremque pectora</l> <l n="40">Inflexit species, puniendum ut dederent </l> <l>Lycurgi arbitrio: legifer sententiam</l> <l>Laudat, procacemque juvenem ut abduxit domum</l> <l>Nec re, nec verbo laesit, at domesticis</l> <l>Servis remotis, contubernalem sibi</l> <l n="45">Alcandrum adhibuit; cumque non illum mala, </l> <l>Sed tantum agresti <sic>deprednisset</sic> indole,</l> <l>Ad se ut rediret, spes erat: nec irrita</l> <l>Cessit; Lycurgi quippe dum considerat</l> <l>Vitam ille propius, totque praeclarissima</l> <l n="50">Virtutum exempla, sic profecit, ut brevi </l> <l>E contumaci juvene mansuetissimus</l> <l>Vir extitisset, et Lycurgi favitor.</l> </div> <div xml:lang="hr"> <p> <hi>Priciza XLI.</hi> </p> <p> <hi>Pr. Tko tebe kamenom, ti gnega kruhom.</hi> </p> <p> <hi>Ubogh ſao, kise na svjes povrachja.</hi> </p> <p>S' Prorecjem prudnieme da ù boglje svarnem ja,</p> <p> Vech i istinitieme kâ rekoh mal pria,</p> <p>Ovu kû prilagam pripovjes proscti ti.</p> <p> Kad na bogatza kam ſlom ſanesen bjesti</p> <p>Beſ uſroka metnu siromah, prem da stvar 5</p> <p>Mogasce i on sctetnu gnem odvratit tadar,</p> <p>Oliga ſvat na sud, od pravde da bude</p> <p>Pedepsan ſa grjeh hud s' dostojne osude,</p> <p>Niscta on tô ucini, negh kgljeb, ki nosasce, </p> <p> S' milima nacini na darmu davasce. 10</p> <p>ſao isti blogochju na takuse cjudi,</p> <p> Kleknu, i ſa ſlochju prosctegne i grjeh hudi,</p> <p>On stamu pitati, i udiglga isprosi.</p> <p> Na svjes-se ovi vrati, bogatzu i gâs nosi,</p> <p>I gljubav kaſce sad on gnemu toliku, 15</p> <p>ſa gnega dabi radd podnio i smart priku.</p> <p>Rekosi dogoghjaj, nu sadmi hotjej rjet</p> <p> Bil vrjedan bio taj beſakon ti podnjet?</p> <p>Nek Raſlogh mnom vlada, da bih, velim ti ja.</p> <p> Nu brojmo mi sada gljudi one, ki ſlochja 20</p> <p>Svazih pritarpisce hrabreno od druſieh. </p> <p>Pokrat, kadga udrisce pgljuskom po ustieh,</p> <p>Ustarpgliv podni tô, Lentula ſapgljuke</p> <p> Katon, Piſistrato Traſcippa, i psujke</p> <p>Svê gljubi Pitako ohole na goſbi 25</p> <p> Ghnjev podni jednako. Broj druſih vegh bj,</p> <p>Kê nevlasc ostavgljam jednu al milomi jes,</p> <p> S' kom svarhu postavgljam donjeti pripovjes,</p> <p>Salihos blaga cim obhasctri osctrina</p> <p> Likurgo ſakonim, ghnjev vri ù bogazima 30</p> <p>Psujuga, i uſdiſat kogod smion stade</p> <p> Nagnega odvisce bat; on tarkom Pallàse</p> <p>Put <hi>t</hi>empla bjeſcjasce, gljute al chjudi ſa gnim</p> <p>Mladich teziasce Alikandro prid inim.</p> <p>Jahajuch ne plechi jurmu on (Likurgo ù tem 35</p> <p> Naſadse obsirechi) sctapom oko iſbi gnem.</p> <p>Ni mallo nesmeten s' ove on protivsctine</p> <p> Susta ù putu hrabren, stavne i pun krepcine:</p> <p>Tù lize boliveno karvim graghjanima,</p> <p> I oko iſbjeno on kaſce svoima. 40</p> <p>Prikalom bolnom tom tacse ù ghnjev vargosce,</p> <p> Pedepsat gnem istom da krivza dadosce.</p> <p>Hvalj on gnihov sud, i mlaza domome</p> <p> Jur vodj, nitmu hud bj rjeci, al djelome.</p> <p>Svescto ostalih slugâ on ima scjaglech tja 45</p> <p> Akandra ſa druga samoga ostavja.</p> <p>Nascjoga i buduchi ne ſla, kao druſiga</p> <p> Zjene, negh kao ù kuchi spoſna on istiga,</p> <p>Opora od vechje, i prem divje chjudi,</p> <p> Ufa, da svjes stechje, ni tascto u tem sudi, 50</p> <p>Likurga ſcivot er Alkandro, i kreposti</p> <p> Svjetle imauch sveghjer prid ocim, to dosti</p> <p>Bj, da od tvardovrata prikrotakse ucini</p> <p> LIkurgu i ſvezata harnosga svâ cini.</p> <!-- tu je pobrkano --> <p> <hi>Pripov. XLI.</hi> </p> <p>Tko tebbe kamenom, ti gnegga kruhom.</p> <p> <hi>Siromah Slocinaz rasabran.</hi> </p> <p>Sa dat urreſ môij bessjedi,</p> <p>Odkle pravi Nauk ishoddi,</p> <p>Scti, mollimte svescto sljedi,</p> <p>Svescto upisah u ovvom sgoddi.</p> <p>Idde Ciovjek cîm Bogatti, 5</p> <p>Ubogh s' stjenom gnegga udarra;</p> <p>Gnemmu sa to slo ne vrati,</p> <p>Ni pedepsce, nitti kara;</p> <p>Blaghij neghli Golubizza</p> <p>Svescto kruha nossi, doje; 10</p> <p>Nu sumgniva slobnik liza</p> <p>Prem veliki strah immoje.</p> <p>ſaccjudise joscte tada</p> <p>Krivſam vajmeh, krivſam, recce,</p> <p>Prid gneggovve noghe padda, 15</p> <p>I Prosctegne taj-ciaſ stecce.</p> <p>Chjud opaku svû promjeni,</p> <p>Rasabresse svôm pameti</p> <p>I Bogatza cjaâſti i zjeni,</p> <p>Hottiobi sagn umrjeti. 20</p> <p>To si ljepo bessjeddio,</p> <p>Nu rezzimi mallo sada</p> <p>Billi Djello to taerpjo?</p> <p>Bjh, kad raslogh menne vlada.</p> <p>Pribrojimo sada redom 25</p> <p>Sve, koijemſe slo sgoddillo,</p> <p>Kîse njesu bjesti, i jedom</p> <p>Rasaercilli jur nemillo.</p> <p>Samlatnizzom priko Obrassa</p> <p>Cîm Socrata gnekki udarrj, 30</p> <p>Nejma protiv gnemmu omrassâ</p> <p>Muci, taerpi, to ne mari.</p> <p>Na Catona Lentul pgliuje</p> <p>Pisistratta Trasip tvorri</p> <p>Isto, Pitak scto nagn bgliuje 35</p> <p>Rusgno sgena , negovvorri.</p> <p>Isgled ovvi bud sa dosti,</p> <p>Drughe nechiu sad kaſati:</p> <p>Cîm Licurgo salihnosti,</p> <p>I Naprave brani, i krati. 40</p> <p>Svi Bogatzi raſaerceni</p> <p>Gnegga rusgno psuju, i kom</p> <p>Mechiu joscter i Camenni,</p> <p>Daga sasvijem vêch umorru.</p> <p>On Pallade tad Bosgizze 45</p> <p>K' Templu biesgi, laxsce, i prie</p> <p>Stisge Alcandro, ranni Lize</p> <p>Joscmu i sctapom okko isbje.</p> <p>Jur smetaſe niscta tada</p> <p>Tôm Licurgo hudom sgoddi 50</p> <p>Kasge Puku kijêm on vlada</p> <p>Svesctomusse tad dogoddi.</p> <p>Sgjallu gnegga svi Graghjanni</p> <p>Hullu Alcandra, hude i Slochie</p> <p>I molluga nu ſamani 55</p> <p>Daga morri kako on hochie:</p> <p>Hvali svescto sudit buddu</p> <p>Iscte svakke nu Nacine</p> <p>Ispunnitti svu posgjuddu 60</p> <p>I prostitti Slôm krivine.</p> <p>Nachi Alcandra mnogho trudi</p> <p>Cîmga buddu dovestitti</p> <p>Posna daje divje Chjudi</p> <p>Dachie laſno dobar bitti. 65</p> <p>Ghgnievno gnemmu ne bessjeddi,</p> <p>Ni pedepsce, nitti korri, </p> <p>Svôm na Gosbi hranit sljedi</p> <p>Millo, i skladno s'gnîm govorri:</p> <p>Licurgove sve krepposti 70</p> <p>Cîm Alcandro gleddat budde,</p> <p>Pokorritſe vech sa dosti </p> <p>Gneggovessu to posgjudde.</p> <p>Sasvijem sgivot svoj promjeni,</p> <p>Isvaernosse vechma resi: 75</p> <p>Onje Mladich vech Gliubjeni,</p> <p>Srechni jesu gnêmm udessi.</p> <p>Nie na svjetu drasge stvari</p> <p>Vêch Licurga, cîm to viddi:</p> <p>Gnegga obilno svak-cjaſ dari, 80</p> <p>I gliubitga vechma slidi.</p> </div> </div> <closer>Svaerha Pripovjesti umjetnijeh Paervijeh kgnighaâ</closer> </div> <div type="poesis-liber" xml:id="F2"> <head>FABULARUM LIBER SECUNDUS</head> <div xml:id="F2-0" xml:lang="la"> <head>PROLOGUS<lb/> AD MICHAELEM DE SORGO.</head> <l>Volare gestit in tuum hic liber sinum, </l> <l>Dulcis SORGIADE, recreatus ut tui</l> <l>Favoris aura te patrono gaudeat.</l> <l>Rudi ille tectus fabularum cortice</l> <l n="5">Iter ad virtutem monstrat expeditius,</l> <l>Per quam mortales expoliti mutuo</l> <l>Inter se amore conjunguntur arctius,</l> <l>Vigentque sanctis civitates moribus.</l> <l>Mihi in scribendo simplex adhibetur stylus,</l> <l n="10">Tantumque verbis has nativis fabulas</l> <l>Coloro, ab aliis abstinens ornatibus.</l> <l>Hoc namque in animum firmiter induxi meum,</l> <l>Non minus in arte lucubrandi carminis,</l> <l>Quam vita in ipsa, moribusque propriam</l> <l n="15">Veri naturam decoris, et praestantiae </l> <l>Ratione quadam contineri simplici.</l> <l>Tu, qui peracri vi praepollens ingenii,</l> <l>In litterato perbeatus otio</l> <l>Quoscumque Latii, Graeciaeque caeteris</l> <l n="20">Praestantiores volvis scriptores manu, </l> <l>Horumque par es aemulari gloriam,</l> <l>Debes libello de meo sententiam</l> <l>Pronuntiare judice te dignam gravi.</l> <l>Haec causa princeps, quaeque suasit altera</l> <l n="25">Ad te mihi aditum, mirus ille ardor fuit, </l> <l>Tua in virtutem quo feruntur pectora,</l> <l>Quam tu, benefica cum fruaris indole,</l> <l>Latius ubique propagari discupis.</l> <l>Accedit etiam, quod me et illa perpulit,</l> <l n="30">Patriciorum nulli quam deponere </l> <l>Licet virorum, cura caeteris prior,</l> <l>Aliasque secum prono ut alveo trahens,</l> <l>Quae te ad salutem, civiumque commoda</l> <l>Paranda stimulis urget acrioribus.</l> <l n="35">Nam si inter homines elanguere coeperit </l> <l>Usus virtutis mutuae, haud vitae queant</l> <l>Civilis almo recreari nectare.</l> <l>Vide ergo, causis quot decebat me tibi</l> <l>Hoc exhibere qualecumque muneris.</l> <l>Quod pretium at operis? Pertenue; si comparem </l> <l>Tuae consilio mentis et praediviti</l> <l>Gazae e vetustis erutae exemplaribus.</l> <l>Magnum; si ex aliqua parte, quod cupio, tuae</l> <l>Probationis adsequatur praemium.</l> </div> <div xml:id="F2-01"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F2-01-1"> <head> I. </head> <epigraph> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> Cjemse koſa dicila, </p> <p>tjemse Ovza sramila.</p> <p>Quibus capra gloriabatur,</p> <p>eorum pudebat ovem.</p> </epigraph> <argument> <p> <hi>Caper, et Ovis.</hi> </p> </argument> <l>Ut fonte liquido depulit sitim Caper,</l> <l>In speculo aquarum formam explorabat suam.</l> <l>Proceritate delectatus cornuum,</l> <l>Barbaeque longo vellere, arrogantius</l> <l n="5">Ovem, ex eodem quae bibebat rivulo, </l> <l>Illis carentem despicari coeperat. </l> <l>Ovis contentam propriis se dicere</l> <l>Bonis, nec ejus invidere cornua,</l> <l>Quae densos inter implicata cespites</l> <l n="10">Tardent euntem; barbam vero inutilem, </l> <l>Cui se transversae frondium festuculae </l> <l>Foede immiscerent, stirpiumque fragmina.</l> <l>Caper gracilium mox celeritatem pedum</l> <l>Laudare, quodque plena salebrarum loca</l> <l n="15">Levi perfacile transiliret corpore. </l> <l>Ovis quod agili minus uteretur pede </l> <l>Suo adscribebat commodo, pendentibus</l> <l>Haud ausa scopulis fidere imprudentius,</l> <l>Pessum unde ruerent non semel audaces capri.</l> <l n="20">Ut se repulsum veritatis viribus </l> <l>Agnovit hircus, gloriari et altera</l> <l>Sic dote coepit: naribus, age, percipe,</l> <l>Odore quali fragret hoc coprus mihi.</l> <l>Lanigera reddit: iste qui e membris odor</l> <l n="25">Tuis emanat, suavis adsueto tibi </l> <l>Poterit videri; teter at adeo est mihi,</l> <l>Ut jamjam ab illo me necari sentiam.</l> <l>In hac expressam te videto fabula,</l> <l>Lasciva mulier, quae superba ditibus</l> <l> <emph>Donis amatorum ambulas, queis foemina </emph>30</l> <l> <emph>Casta exornari quaevis erubesceret.</emph> </l> </div> <div xml:lang="hr" xml:id="F2-01-2"> <head>Kgnighe Drughe <hi>Priciza I.</hi> </head> <p>Prorecje. Cjemse koſa dicila,</p> <p>tiemse Ovza sramila.</p> <p> Jaraz, i Ovza. </p> <p>Ugasil Jaraz cim jur sceghju biasce,</p> <p> Vodam u zaklenim onse oghledivasce.</p> <p>Rogâse visinom svoieh nasladi,</p> <p> I gustom diglinom, kâ mu je ùbradi.</p> <p>S' tega Ovzu, na isti kâ vir vodu pie, 5</p> <p> Er neima ures ti, pun tlaci oholie.</p> <p>ſadovoglna al svîme onaje dobrima,</p> <p> Niti gnegovime ſavidi roſima,</p> <p>Ki er ne u gustime spljechjuse busima,</p> <p> ſadarſcjan po istime vechjekrat bit ima.10</p> <p>Da brada pak gnemu ſaludgna biasce,</p> <p> Nimu ona ù icemu da sluſci vegljasce,</p> <p>Ù koj i slamize gladno s' svake strane,</p> <p> [...]echja i palicize videse iſmjescjane.</p> <p>Hvaliti ſa time barſinu on uſe pak 15</p> <p> Od nogâ, koime po hridîh skace lak.</p> <p>Ovza, bjesce gnoj scto stupaj dât magne hrô.</p> <p> Od naravi, isto tô uſimglje ſa dobro,</p> <p>Strascech po visokim stjenamse pegnati,</p> <p>Odkle oni sasvim tim padaju vechkrati. 20</p> <p>Videchi istinese pridobit on silom,</p> <p> Hvaliti pocese drugom stvari prid gnom.</p> <p>Ki miris noſdrim ti moga iſ tjela na dvor</p> <p> Iſlaſimi ochjuti. Dava Ovza odgovor.</p> <p>Ti, koi povaſdan chjutiscga, more bit, 25</p> <p> Tebi daje ugodan, ali ovo mogu rit,</p> <p>Da meni usiori toliko ti vogn jes,</p> <p>Na svarhu damichje on, ako ustoim, dich svjes. </p> <p>Vighse ovdi ſceno ti bludna, ohola kâ</p> <p> Tvihse koch ghiſdati darim Gljubovnika,30</p> <p>Drughe kgnighe</p> <p>Pripovvijes Paerva.</p> <p>Cjemſe Kosa dicila,</p> <p> tjemſe Ovza sramila.</p> <p> <hi> Jarraz, i Ovza.</hi> </p> <p>Kad k' viru dohoddi da sgeghju sagaſi, </p> <p> Svû slikku pò voddi ter Jarraz upassi,</p> <p>Pun slatke Naslade, dughijeh rad roghâ</p> <p> I guste zijech brade, hrabrenstva pun svoga</p> <p>Poccè Ovzu tlaccitti, kâ punna nemira 5</p> <p> Doklesse napitti nebudde kraj vira.</p> <p>Onnaſe dobarâ svoijeh pohvali,</p> <p> Jarzomſe tadara s' hittrosti ter scjalli:</p> <p>Dicitſe pristanni, tad gnemmu bessîddi,</p> <p> Ko Jarce poganni, tvê roghe savidi? 10</p> <p>Kôm buddesc ù trudu sa s' rossîm hoditti,</p> <p> S' Granizzaâm usbuddu kadase splestitti?</p> <p>Svudaje kî cjutti tad gnuſna rad smrada</p> <p> Utrobbu promuti halavva tvâ brada.</p> <p>Da taerci gdje Gljuti, hvaliſe sa dosti 15</p> <p> Aerghiavvi gdje puti tad jarraz s' haerlosti.</p> <p>Ovciza nu zjeni sa korriſ gne vechiu,</p> <p> Sctò stuppaj gnoj ljeni, sa magnu gne smechiu;</p> <p>Sunovrat paddatti Jarze-ſe cîm viddi,</p> <p> I kosse vech – krati niſ stjene, niſ hridi. </p> <p>Istina sa dosti cîm jarza tad smeta, 20</p> <p> Pocceſe s' ludosti pohvalit opeta:</p> <p>Mollimte, gnoj recce, pomgnivo pochjuti</p> <p> Kakoje dalecce moij Mirriſ sad cjutti?</p> <p>Ovzamu govorri, ciujesse kî svudda </p> <p> Tesckome vech morri smrâd tvoijeh iſ udâ</p> <p>"Sad Ovva Pricize pravi usgled,i slikka,</p> <p> Poganna Bludnize, bilati sa vjka,</p> <p>Kadate Gliuvenni himbenno dar reſi,</p> <p> Svakome jur Sgeni prav prikor ti jesi: </p> <p>Skladnaſe sa dosti na Svîtu vil stidi 30 </p> <p>Kîema uresiti svakatise ſcena,</p> <p> Da ſna gola biti, sramila posctena.</p> <p>Kad tvoje bludnosti, bessocnoſ i viddi.“</p> </div> </div> <div xml:id="F2-02"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F2-02-1"> <head> II.</head> <epigraph> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> Akosu baersi volovi;</p> <p>ſemgljaje djegljena.</p> <p> Si boves sunt veloces; </p> <p> at praedia divisa sunt. </p> </epigraph> <argument> <p> <hi>Boves velocius arantes.</hi> </p> </argument> <l>Suis seorsum providentes commodis</l> <l>Fratres arabant post patris obitum duo</l> <l>Certis agellos indicatos finibus.</l> <l>At, quod juvencis unus ocyoribus</l> <l n="5">Terram subigeret, accidit, ut e praedio </l> <l>Suo inferentes sese in alienum solum</l> <l>Vomere recurvo arare coepissent boves.</l> <l>Quod conspicatus alter, et simul timens,</l> <l>Partem si agelli arare sivisset sui,</l> <l n="10">Novi ille juris nequid inde acquireret, </l> <l>Perbelle admonuit: si nimis propere tui</l> <l>Arant juvenci, scito, quod sunt praedia </l> <l>Divisa nobis: ergo age retrorsum boves.</l> <l> <emph>Idcirco in agris instituti limites,</emph> </l> <l> <emph>Sua cuique firma staret ut possessio; </emph>15</l> <l> <emph>At avida quoties cupiditas hominum hos movet!</emph> </l> </div> <div xml:lang="hr" xml:id="F2-02-2"> <p> <hi>Priciza II.</hi> </p> <p>Pr. Akosu barſi volovi,</p> <p>ſemgljaje djegljena.</p> <p> <hi>Volovi, ki barſce oru.</hi> </p> <p>Dva brata ò svoima po smarti Ocinoj</p> <p> Radechi poslima napose ſemgli ù svoj</p> <p>Oru s' Volovima, i mejasc djelie.</p> <p> Gnih jedan, ki ima Volove barſie,</p> <p>Sgodise, da oni iſ svoih iſlaſechi 5</p> <p> I tughih smioni gnivâse hitechi</p> <p>Po gnim udigl orat lemeſcjom stadosce.</p> <p> Videch to drughi brat, vole ima ki losce,</p> <p>Bojati pocese, da nebj on stekao</p> <p> Ki raſlogh, kadese nebj omcjas oſvao, 10</p> <p>Ljepoga ughlavi: pobarſce ako oru tvi,</p> <p> Kihse ti dobavi, moj brate, volovi</p> <p>Meju nam basctine djegljene dasu, ſnaj,</p> <p>ſato gnih s' tughine ſemglje gorci u cjas saj.</p> <p>Mejasci s' tegasu, svak da uſciva svoje, 15</p> <p>Tughje al hlepnasu cegljad da osvoje.</p> <p> <hi>Pripov. II.</hi> </p> <p>Akossu baersi Volovvi,</p> <p>Semgliaje diegliena.</p> <p>Volovvi baersce orechi.</p> <p>Cjaikose rastavvi kad s' duhom primilli</p> <p> Sljedjahu s' gliubavi Brattinſki tad Dîjli</p> <p>Sa korriſ diegljene svakki orre Livadde,</p> <p> Bigliesgne kijêh stjene raslucju jure tade.</p> <p>Cîm jedan ulassi na semgliu druggoga, 5 On tusgbe, kê glâſi nemira rad svoga</p> <p>Kad buddesc oratti, ne presci, gnêm recce</p> <p> Volovve nêgh svrâti s' mê semglje dalecce;</p> <p>Marghignam svê djli, kô viddisc, Basctine</p> <p> Ostavvi primilli te, Bracce, nacine. 10</p> <p>"Al' Ciovjek vech – krati jur tughje Livadde</p> <p> Osvoij, ne plati, besocno nêgh krade.“</p> </div> </div> <div xml:id="F2-03"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F2-03-1"> <head> <num value="3">III</num>. </head> <epigraph> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> Pribroj, ako i na putu naghjesc.</p> <p>Numera, licet et in via repereris.</p> </epigraph> <argument> <p>Homo crumenam reperiens, et Sycophanta.</p> </argument> <l>Adhibenda summa est cautio adversus malos.</l> <l>Loculos refertos aere plurimo in via</l> <l>Quidam reperiens substitit eodem in loco,</l> <l>Pecuniamque numerat curiosior.</l> <l n="5">Duo, qui eandem post eum terunt viam, </l> <l>Id pervidentes, tardiorem sibi dolent</l> <l>Fuisse gressum: cur numeret aes postulant.</l> <l>Queis ille: si res forte non invenerit</l> <l>Dominum, ut, benigna Fors quid obtulerit, sciam.</l> <l n="10">Vix haec locutus, cum crumenam quaerere </l> <l>Is currit amens, qui profecto amiserat.</l> <l>Huic ergo rediit, signa certa ut exhibet.</l> <l>Vir fraudulentae plenus hic versutiae,</l> <l>Aere numerato, postulavit alterum</l> <l n="15">Furti, asseverans esse dimidiam ibi vix </l> <l>Partem pecuniae, et citari hominem jubet.</l> <l>Hic, quod juratis testibus verum probat,</l> <l>Dimissus abiit; ille furti nomine</l> <l>Quod innocentem criminatus, et suum</l> <l n="20">Amisit aurum judicis sententia. </l> <l>Per ora coepit ire tunc adagium:</l> <l> <emph> Licet aes reperias in via, numera tamen.</emph> </l> </div> <div xml:lang="hr" xml:id="F2-03-2"> <p> <hi>Priciza <num value="3">III</num>.</hi> </p> <p>Pr. Pribroj, ako i na putu naghjesc.</p> <p>Cjovjek, kie nascjo tobolaz, i Potvoritegl.</p> <p>Svescto mosc najvechi stavi opaſ prema ſlim.</p> <p> Tobolaz hotechi na putu njeki cim</p> <p>Iſnaghje pun ſlata, tù susta, i broi</p> <p> Pjeneſe, erga tâ ſnanosſceglja osvoi.</p> <p>Dvoiza istieme ki putem ighjahu 5</p> <p> Prem bliſu ſa gnime, tô videch ſcjagljahu,</p> <p>Da njesu iscli prie: ſac pjeneſ broisc ti</p> <p> Velemu Damie, onim rece, ſnati,</p> <p>Sctoje ovdi dinarâ, kê dâmi blaga ces,</p> <p> Ako ovi Gospara nebude nach pjeneſ. 10</p> <p>Ova isctom iſrece, kad vidje sebe van</p> <p> Onoga ghdi tece od truda ſapiehan</p> <p>Tobolaz iskat svoj: gnemuga on poda,</p> <p> Ermu ne mao broj obigljeſcjâ ovi dà.</p> <p>Pun drughi dubine kad dinar iſvadi, 15</p> <p> Gnega lupesctine krivinom obadi,</p> <p>Velechi da od pjeneſ; kê ù gnem nahodi,</p> <p> Jedva pol sada jes, i na sudga vodi.</p> <p>S' svjedozim ſakletim skaſa ovi istinu,</p> <p> I pusctan bj ſa tim; na prava al krivinu 20</p> <p>Oni er stavi, iſgubhi na sudu ſlato tô</p> <p> "Broj, receno tad bj, da i putem naghjesc scto.“</p> <p> <hi>Pripov. <num value="3">III</num>.</hi> </p> <p>Pribroj, ako ina putu naghiesc.</p> <p>Cjovjek Tobolaz nahoddechi, i Himbennik.</p> <p>"Slobnoga triebaje cjuvatſe Cjovîka,</p> <p> Gneggovva himbaje pogubna sa vjka.“</p> <p>Pjenessâ sa dosti cîm jedan nascioje,</p> <p> Pun slatke raddosti brojtjh pristoje.</p> <p>Kî sa gnim hodilli dva sgjalloſ ochjutu, 5</p> <p> Da kasnij tad bili srechnomu po putu:</p> <p>Toij sgoddi cjuddeſe, ter gnemmu savidu,</p> <p> Scto broij penesse pitatga tad slîdu:</p> <p>Gnjm smiri posgiudde: Srechianbih ja bio</p> <p> Nenachſe kad budde koijhije gubbio. 10</p> <p>Kad taerci uzvigljeni, cîm ovvò bessjedddi</p> <p> Nach pjenneſ sgiudjeni, pohlepno put sljedi:</p> <p>Gnemmuga jur vrati beſ himbe, privarâ</p> <p> Buddemu kad datti prav bigliegh dinarâ;</p> <p>On gnegga lasgivvo tad vajmeh potvorri, 15</p> <p> I gnemmu prottivo tad ovvò govorri:</p> <p>Boglieje vratiti, sctos' ukrò sad menni,</p> <p> Nêgh i pravdom platiti, Lupesciu himbenni.</p> <p>On k' Pravdi saklete svjedoke dovoddi</p> <p> Ikakve beſ sctette kê gnegga slobboddi. 20</p> <p>Zijech strascne privare himbenik jur hudi</p> <p> Sve gubbi dinare, Pravdamu kô sudi.</p> <p>"Miranchie ti bitti, kî srechnom ù sgoddi</p> <p> Uſbudde broijtti, cîm pjenneſ nahoddi.“</p> </div> </div> <div xml:id="F2-04"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F2-04-1"> <head> IV. </head> <epigraph> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> Kogn ſcedan mutne vode ne-ghleda.</p> <p>Equus sitiens aquam coenosam non fastidit.</p> </epigraph> <argument> <p> <hi>Equus, et Onager.</hi> </p> </argument> <l>Siti per aestum maceratus aspera</l> <l>Equus inquieto vestigabat lumine, </l> <l>Si forte laticis quid videret uspiam.</l> <l>Hunc illi, anhelus multum obivit ut prius</l> <l n="5">Telluris, altis devolutus rupibus </l> <l>Torrens abunde praebuit: inhians ferus</l> <l>Accurit avidis inde sorbens faucibus,</l> <l>Luto licet aqua mixta multo defluat.</l> <l>Onager, eodem forte qui stabat loco,</l> <l n="10">Tolerans, nitidior dum fieret humor, sitim, </l> <l>Mirari, ab illo cum videret ebibi</l> <l>Multum coenosi gurgitis; tum sic monet:</l> <l>Cur hanc bibisti turbulentam? Paululum</l> <l>Adhuc morari si libuerat heic tibi,</l> <l n="15">Vitro fuisset hausta pellucentior. </l> <l>Tunc equus: ut inquis, sic futurum existimo;</l> <l>Siti sed ipse cum aestuo; sperno quaerere,</l> <l>Qualis sit unda, pura, necne: vos eam,</l> <l>Quod estis adeo delicatis sensibus,</l> <l n="20">Contra atque praesens exigit necessitas, </l> <l>Ut hauriatis expectate limpidam.</l> <l>Omnis famelico esca jucundissima.</l> </div> <div xml:lang="hr" xml:id="F2-04-2"> <p> <hi>Priciza IV.</hi> </p> <p> <hi>Pr. Kogn ſcedan mutne vode ne-ghleda.</hi> </p> <p> <hi>Kogn, i Tovar divgli. </hi> </p> <p>Isctuchi od ſceghje iſmucen kogn ljeti,</p> <p> Bili vode scto ghdje mogo okom naſreti</p> <p>Iſa kako bj ſaman mjestia vele on</p> <p> Mimoiscjo sapiehan, naghjeju napokon.</p> <p>Potokmuje dade, s' visokih ki hridi 5 </p> <p> Tocise; on tade dotarcja ghdi vidi</p> <p>Da leghla biasce, i naghlo pie gnu, </p> <p> ſasve da vidjasce kalomje smuchjenu.</p> <p>Divj ki po srechi tù Oso nahodise,</p> <p> I ſceghju tarpechi ceka dok sbistrise, 10</p> <p>Smjescjanu videchi ghdi on kalom piasce</p> <p> Temuse cjudechi ovamo vegljasce</p> <p>Scto mutnu piesc ti? Dasi josc hotio</p> <p> Ne vele cekati, bilbise napio,</p> <p>Bistre, kao s' vrila: komu kogn, tômie 15</p> <p> Vjerovati sila, al trjebi ſnatie,</p> <p>Da kada goruchja ſceghja mori mene,</p> <p> Ne marim iskat ja, jel voda bistra, al ne.</p> <p>Vi chjutjenja kis[...]oputna tako,</p> <p> Proch onom scto [..]potreba, svakako 20</p> <p>Cekajte, da cistu [...]ghladnu ti</p> <p>Daj jescju i necistu, gnemuchje ugoditi.</p> <p> <hi>Pripov. IV.</hi> </p> <p>Kogn sgedan Mutne vodde neghledda.</p> <p> <hi>Kogn, i Osò.</hi> </p> <p>Ljettnoga pun truda, da sgeghiu sagasi</p> <p>Taerciasce kogn svudda Hladjennaz da passi:</p> <p>Rjekaſe niſ Hridi viſoke cîm slije</p> <p> Pohlepno gnu slîdi, da vodde popije:</p> <p>Sctò Voda ghnuſnaje, sctò kalo gnu smuti, 5</p> <p> Vesselo saerkaje, Protivnoſt ni chjuti.</p> <p>Osose cjuddio kad kogna tuj viddi,</p> <p> Tu voddu da pijo, ter gnemmu bessîddi:</p> <p>Daſ hottjo taerpitti do mallo poslije,</p> <p> Moghossi popitti te vodde bistrije. 10</p> <p>Istina jest, Bracce, kogn gnemmu govorri,</p> <p> Da menne tot – jacce sad sgeghja nemorri, </p> <p>Viboste sa dosti rasbludni Tovarri,</p> <p> Te tlacci ludosti kogn sa to nemari. </p> <p>"Kad gladom Nesrichia dosadi Cjovjku, 15</p> <p> Svakkaje gnêm Pichia korisna sa vjku.“</p> </div> </div> <div xml:id="F2-05"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F2-05-1"> <head> V. </head> <epigraph> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> Metat dinare u morre, a iſkatih svjechjom. </p> <p>Nummos in mare projicere, et lumine postea eos quaerere.</p> </epigraph> <argument> <p> Piscatus Dalmaticus. </p> </argument> <l>Piscatus ille Dalmatarum est proprius,</l> <l>Qui vere primo, cum fragorem ponere</l> <l>Coepere fluctus turgidi; fit tempora</l> <l>Autumni ad usque: sumptuosus maxime</l> <l n="5">Est apparatus, namque praeter usui </l> <l>Huic opportuna navigia, inque singulis</l> <l>Plura hominum capita, qui viritim propriam</l> <l>Operam conducti venditant stipendio,</l> <l>Multarum oportet rete ut ulnarum parent,</l> <l n="10">Tantumquae taedae, continenter ut queat </l> <l>Ardere totis instaurata noctibus.</l> <l>Hoc quippe pisces evocati lumine</l> <l>Densis gregatim provehuntur coetibus.</l> <l>In jacta quoties multitudo retia </l> <l n="15">Incurrit ingens piscium, e proventibus </l> <l>Resarciuntur damna primo sumptuum,</l> <l>Dehinc magna dominis inde derivant lucra.</l> <l>Sale namque pisces condiunt, implent cados,</l> <l>Senogallienses vendituri ad nundinas.</l> <l n="20">At cum, quod etiam saepe numero usuvenit, </l> <l>Vel unda juxta litus est subalgida,</l> <l>Pisces in altum vel fugat Delphin mare,</l> <l>Aliove casu haud prodeunt, tunc maximis</l> <l>Homines gravati impendiis alienum in aes </l> <l n="25">Tot frustra exhaustis incidunt laboribus. </l> <l>Haec praelocutus ad propositum jam feror.</l> <l>Quidam vir illi deditus piscatui</l> <l>Cum mille ab alio mutuos dari sibi</l> <l>Nummos petisset aureos, hic suspicans,</l> <l n="30">Tales in usus insumpturum dicere </l> <l>Sic coepit: istud velle te pecuniae,</l> <!-- nešto pošemereno --> <l>Ut apparentur ad piscatum idonea,</l> <l>Opinor; alter id fatetur maxime.</l> <l>Tunc ille: adures ergo sub opaca facem</l> <l n="35">Tu nocte pariter, piscium ut praedam feras. </l> <l>Sic porro, hic inquit. Verum ego ad eam insaniam,</l> <l>Excepit alter, nondum deveni, ut meam</l> <l>Sinam te in aequor projicere pecuniam,</l> <l>Ut mox eandem quaeras accensa face.</l> </div> <div xml:lang="hr" xml:id="F2-05-2"> <head> <hi>Priciza V.</hi> </head> <p>Pr. Metat dinare ù more, a iſkatih svjechjom. </p> <p>Ribagne Dalmatinsko.</p> <p>Dalmatinsko onoje osobno Ribagne,</p> <p>Oò proljechja koje (kad mora reſcjagne)</p> <p>Nj vech cjut) cinise, i sve do pod ſimu</p> <p> Nepristav sljedise, kad vrjeme ugodimu.</p> <p>Od velika ova harcenja jes sprava, 5</p> <p> Er osvem Brodova, cini s'kimse oprava,</p> <p>I ù gnih svakomu njekoliko glavâ,</p> <p> Kih svakise ù tomu ſa platu prodava,</p> <p>Mreſcju od [...] trjebaje pripravit,</p> <p> Lucja i toliko kolikchie dosta bit, 10</p> <p>Da nochi ù svakoj budeim gorjeti.</p> <p> Svjetlosti er po toj (cjudoje ovo rjeti)</p> <p>Ribe priteghnute prohode na stada.</p> <p> Mnosc mreſce ù metnute veglja upade kada,</p> <p>Parvo oni s' teſime bjehu ucinil kû 15</p> <p> Spravam ù oneſime, iſvade potrosku.</p> <p>Gosparim dobiti veglje pak ostaju,</p> <p>Cinuje er soliti, i ù sude stavgljaju;</p> <p>Nas Siniglaskome da targu oni isti</p> <p> Buduje s' vechjome prodati koristi. 20</p> <p>More al kadase studeno josc chjuti,</p> <p> Al Pliskavizase pridkrajem ochjuti,</p> <p>Ù ponor pucine kâ tjera ribu, al s' kê</p> <p> Drughe ſgode iſghine riba, tad velike</p> <p>Upadu ù dugove, i ù vjetar pghje trud, 25</p> <p> Iſreke iſa ove vigh sada, idem kud.</p> <p>Njeki, kise na tô ribagne bj dao,</p> <p> Tisuch ſcjutaz ſato ù drugogae iſkao,</p> <p>Da bude datmuih ù ſajam: on sumgnechi,</p> <p>Dachje ù tô uloſcit gnih, ovako htjemu rech.</p> <p>Da ù mene, mnim ja, ti iſctesc ovi pjeneſ, </p> <p> Sve da ſa ribanja moſc spravit. – Tako jes.</p> <p>Uſcechjesc nochnoj ti, pak sljedi govorit,</p> <p> Ù tmi lucja dosti, da vech pljen bude bit.</p> <p>Takoje, veli ovi: kom drughi, ali josc 35</p> <p> Ja njesam takovi mahnitaz, da moih mnosc</p> <p>Pjeneſâ tebi dam ù mre metati,</p> <p> Da mijh pak svjechjam ti budesc iſkati.</p> <p> <hi>Pripov. V.</hi> </p> <p>Metat dinare ù Morre, a iskatjh s' svjechjom. </p> <p>Ribagne Dalmatinſko.</p> <p>Cîm smiri svû vechie saedittoſ pjenasti</p> <p>Ù paervo Proli<abbr>etc</abbr>hie Val Morrſkom pò Vlaâſti,</p> <p>Dalmatin koij – je prem hittar po tminni,</p> <p> Dôk Jessen dospije Ribbagne svê cinni:</p> <p>Samjerna spravvaje; tuj Subglje, tui Plavi 5</p> <p> Cegljaddi dostaje, sctoe trjeba da spravvi.</p> <p>Cîm Ribbar uppassi, gdje doghie k' Svjettlosti,</p> <p> I k' Mresgiâam ulassi jur Ribaâ sa dosti,</p> <p>Raddostan tad budde: svè paervo potratti</p> <p> Ù sctette i svê trude podpunno saplati; 10</p> <p>I ribbom Barjelle sogljennom napunni,</p> <p> Teggottan trud vele s' dobitim okrunni.</p> <p>Slò hude rad srechie sgoddise nù kada,</p> <p> Tad ù dugh, ù smechje jur Ribbar upadda:</p> <p>Uffagne cîm varra jednoga, pitoje 15</p> <p> Na saijam dinarâ, kad ribbat immoje.</p> <p>Svjeſ njesam gubbio prosippat sadare</p> <p> Kê jesam skuppio ja s' trudom dinare</p> <p>Drughimu tad recce, kadara smaerhnese,</p> <p> Da Morrem ti prece mê svjetlisc peneſse.20</p> </div> </div> <div xml:id="F2-06"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F2-06-1"> <head> VI. </head> <epigraph> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> Svaka ptiza k' svomu jattu.</p> <p>Unaquaeque avis sui generis avibus coeat.</p> </epigraph> <argument> <p> Coturnices, et Picus. </p> </argument> <l>Picus Coturnices nimium obesas domum</l> <l>Denso redire demiratus agmine,</l> <l>Quonam fuissent ita saginatae in loco</l> <l>Quaesivit: illae se labore id maximo</l> <l n="5">Mediocre adeptas rettulere commodum. </l> <l>Nam se quotannis trajicere longum maris</l> <l>Debere tractum, sub tepente ut pabula</l> <l>Coelo reperiant. Avidus ille tum rogat,</l> <l>Ut, transmeandi cum maris aderit dies,</l> <l n="10">Velint monere, semet ut eorum gregi </l> <l>Et ipse pariter adjiciat; illae negant,</l> <l>Suique suadent ut generis adeat aves.</l> <l>Moestum repulsa fecerat, sed interim</l> <l>Profectionis tacitus expectat diem,</l> <l n="15">Consiliaque explorat Coturnicum omnia, </l> <l>Cum illis in oras ut beatas advolet.</l> <l>Dum vesperascit, flante leniter Africo</l> <l>Has aggregari sensit, utque praepetes</l> <l>Movere pennas, subsequi imprudentior</l> <l n="20">Et ipse coepit. Has ferebat ocyor </l> <l>Ala; ast acuta Picus usque lumina</l> <l>Ad anteeuntes dirigebat alites:</l> <l>Quas tandem ab oculis cum remotas haud sequi </l> <l>Valeret ultra, longiore lassior</l> <l n="25">Volatu in undas lapsus interiit miser. </l> <l> <emph>Similes coire similibus fabula docet.</emph> </l> </div> <div> <p> <hi>Priciza VI.</hi> </p> <p>Pr. Svaka ptiza k' svomu jatu.</p> <p> <hi>Prepelize, i Bergljesc</hi> </p> <p>Prepelize tuste mjesto ù svê jed[...].</p> <p> Bergljeſc videch guste na [...],</p> <p>ſacjughjen ovako gnim veli s' kojome</p> <p> Pretigljet vi tako moghuste jescjome?</p> <p>Tô dobra, one gnem, s' tuda da odvisce 5</p> <p> Stekosce ù tughjem mjesti, odgovorisce</p> <p>Er svake godine da sila gnimaje</p> <p> Vegli dil pucine proch, da budu ù kraje</p> <p>Toplie prinitse, ghdi jesce vech ima.</p> <p> Tad uſe molitse pohlepan on gnima, 10</p> <p>Prohoda da dan ti kad toga bude doch,</p> <p>Cine i gnemu ſnati, dachje i on scgnima proch. </p> <p>Nechje one da cjuju gnegove molbe tê </p> <p> Negh s' ptizam svjetuju da opchi svê varste.</p> <p>Tôga oſcjali, al mûce djegljenja ceka dan, 15</p> <p> ſa gnimase i vuce scto docjut poſcjudan,</p> <p>Da i on ù mjesta tâ blaſcena doleti.</p> <p> Kad nasta noch tmasta, poce i vjetar dmjeti,</p> <p>Vjetar ugodan gnim, dachje iti stavise.</p> <p> Tarknusce kad ſatim, i on ſaletise 20</p> <p>S' mal svjesti ſa gnima. Boglje one s' krilima,</p> <p>Nu on gnih bistrima sljedi svegh s' ocima.</p> <p>Tragh al kad iſgubi on sasvim, od od duga</p> <p> Umoran ljeta bj pade, i ù cjas struga</p> <p>Morskaga udusci. Scto velj pripovjes? 25</p> <p> Dase slicjan sdruſci s' slicniem dobro jes</p> <p> <hi>Pripov. VI.</hi> </p> <p>Svakka Ptizza k' svomu jattu.</p> <p> <hi>Prepelizze, i Svraka.</hi> </p> <p>Prepeoke viddechi vratitſe prettile</p> <p> Kakoste jur stechi to moghle, mê Mille,</p> <p>Gnjm Svraka govorri, mollimvaſ, kasgite</p> <p> Po Brieghu, po Gorri kôm srechnom lettite?</p> <p>Odgovvor davaju: Prettilloſ jest nammi 5</p> <p> Gorkomu po vaju, po trudu, tughaâmi:</p> <p>Svakkonam jur Ljetti pò Morru dalecce</p> <p> Trjebaje lettjetti, hranaſe da stecce;</p> <p>Ghdje Sjevver ne dima pò Gorri i Livaddi,</p> <p> Studdena ni Sima toplinu raſhladi. 10</p> <p>Svraka immà posgjuddu s' gnimmaſe sdrusgiti,</p> <p> Gnoj molli da buddu djegljegne glâſiti:</p> <p>Na Molbe na rjeci Svrakkine na Sgeglie</p> <p> Svakkaſe tad prjeci, kasgejom dreseglie:</p> <p>Ù gorkom sgjallosti tad Svraka boravvi. 15</p> <p> Nu sa svom tajnosti djelitse pripravvi.</p> <p>Cîm Ptizze tad prece budduse djeliti,</p> <p> Svrakajh dalecce nesvjesno sljediti;</p> <p>Kad silloſ Sjeverra dimaſce po tminni,</p> <p> Baersoijh satjerra pò Morrskom Puccini;20</p> <p>Nemosge jur tada Svrakajh stignutti,</p> <p>Ù Morre nêgh padda cîm umor ochjuti;</p> <p>Er s' svoje Nesvjesti, rad svoga prikora,</p> <p> Nesrechne zijech ceſti toppise sred Morra.</p> <p>"Isgledchie mâ bitti Priciza svakkomu, 25</p> <p> Buddese sdrusgiti da svakki slicnomu.“</p> </div> </div> <div xml:id="F2-07"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F2-07-1"> <head> VII. </head> <epigraph> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> Kuchjamse, i basctinam isctu godiscta;</p> <p>a mudar cjovjek sveghje mlad.</p> <p>Domibus, et vineis aetas inquiritur; </p> <p>at homo sapiens semper viget.</p> </epigraph> <argument> <p> Homo dives, et Praeco. </p> </argument> <l>Domum, adjacensque venditurus praedium</l> <l>Senex sub hasta posuerat, cum divite</l> <l>Vir censu utrumque comparare gestiens</l> <l>Praecessit alios; isque conspecto sene</l> <l n="5">Incani capitis, et tremulos arundine </l> <l>Regente gressus, confidenter quaerere, </l> <l>Aetate quantum processisset. Futiles </l> <l>Ut praeco nugas garrientem intelligit,</l> <l>Quaere potius, ait, quota sit aetas vineae,</l> <l n="10">Domusque; id etenim scire te juvat, senis </l> <l>Non hujus annos, mente namque dum bona</l> <l>Senes fruuntur, corpore et effoeto vigent.</l> <l>Sapiens senectae incommoda aut sentit minus,</l> <l> <emph>Aut illa saltem sustinebit fortius.</emph> </l> </div> <div xml:lang="hr" xml:id="F2-07-2"> <head> Priciza VII. </head> <p>Pr. Kuchjamse, i basctinam isctu godiscta,</p> <p>a mudar cjovjek sveghje mlad.</p> <p> <hi>Cjovjek bogat, i Licjar.</hi> </p> <p>Star kuchju, i basctinu, kâ kod gne biasce,</p> <p> Po obicnom nacinu licbe prodavasce.</p> <p>Kad jedan, radje ki ſa sebe daih stece,</p> <p> Bogataz veliki ostalih pritece.</p> <p>Videch on, Staraz taj sjedinâ glavu da 5</p> <p> Punu ima, i stupaj tresuch sctapom vlada,</p> <p>ſa svoja uſega godiscta pitati.</p> <p> Ludosti kad tega cju Licbar iskati,</p> <p>Pace ovo ti pita recemu, vinograd</p> <p> Kolikoje od lita, ſgraghjena i kuchja kad.10</p> <p>Tôti prudi, ne ſnat vjek Starza, er dokle svjes</p> <p> Starzim bude vladat, i ù losciem jakos jes.</p> <p>Mudar al magnechje chutjet ſla starosti,</p> <p> Alijh tarpjechje s' vechjom hrabrenosti.</p> <p> <hi>Pripov. VII.</hi> </p> <p>Kuchjaâmse, i basctinnâam isctu godiscta,</p> <p>a Mudar Cjovjek sveghje Mlâd.</p> <p> <hi>Boggattaz, i Glâſnik.</hi> </p> <p>Baſctinu hottjo svû Starraz prodatti,</p> <p> I kuchju cinnio proglâſit vechi - krati</p> <p>Bogattaz nu kada starroga tuj viddi,</p> <p> Sctapomſe gdje vlada, tad gnemmu bessjddi:</p> <p>Sjedisu tvî Vlaſi, kojesu tvê Ljetti, 5</p> <p> Mollimte, sad glâsi, kakveſi pameti?</p> <p>Cjuddise sa dosti na take govorre,</p> <p> I Glâſnik ludosti potlacci to gorre.</p> <p>Tebbi iſkat trjebaje Basctine godisctâ</p> <p> I kuchja kakvaje; nemisli vech iscta 10</p> <p>Kojasu mâ Ljettâ, kakveſam ja svjesti:</p> <p> Isctame ne smeta, srechneſam ja cesti.</p> <p>Cîm Starraz sa dosti dobreje pameti</p> <p> Usgiva krepposti sgivotta na svjeti</p> <p>"Kî mudar Cjovjek jeſ, josc Starraz da budde, 15</p> <p> Srechnije gnêm uddeſ, ne kuscia slo, trude;</p> <p>S' teggotne starrosti joſc jadmu da kîje,</p> <p> S' Hrabrennom krepposti pritaerpjet ummje.</p> </div> </div> <div xml:id="F2-08"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F2-08-1"> <head> VIII. </head> <epigraph> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> Jagne ponisceno i dvjechje majke possisat.</p> <p>Lac suget mitis geminis a matribus agnus.</p> </epigraph> <argument> <p> Agni duo, et Mater. </p> </argument> <l>Permulta mites adsequuntur commoda.</l> <l>Enixa foetus cum gemellos debilis</l> <l>Fuisset Agna, se duobus impotem</l> <l>Enutriendis lacte cognovit suo.</l> <l n="5">Dissimilis inerat indoles; mitissimus </l> <l>Hic quippe moribus, alter impudentior,</l> <l>Lactabat ambos sedula; at neuter satis</l> <l>Cum lactis inde sugeret, nutricibus</l> <l>Hos uti et aliis, ut bene sit, oportuit.</l> <l n="10">Miti invenire perfacilis labor fuit: </l> <l>Frustra requirit alter; hinc moestissimus</l> <l>Hoc, quod sibi tum accidebat, infortunio</l> <l>Matrem rogabat: quaeso, cur accedere</l> <l>Ad fratris agnas prohibeor altrices mei,</l> <l n="15">Qui pariter utero, ut ille, prodii e tuo? </l> <l>Huic illa: fugiunt te, quod es petulcior;</l> <l>Lactatur ille, mitis est quod ingenii:</l> <l>Fratrem ergo ut aeques lenitate enitere,</l> <l>Et lactis aderit copia. Haec ut audiit,</l> <l n="20">Lasciviorem posuit Agnus indolem, </l> <l>Sinuque nulla tum agna rejecit suo.</l> </div> <div> <p> <hi>Priciza VIII.</hi> </p> <p>Pr. Jagne poniſceno i dvijechje majke posisat.</p> <p> <hi>Dva Jaghnichja, i Mati.</hi> </p> <p>Stjecju cegljad krotka mnoga dobra sebi.</p> <p> Mlohava Ovza, kâ dvoe okotila bj</p> <p>Jancichja, jur vidi, da mljeka ſadosti</p> <p> Neima, daih slidi doit do sitosti.</p> <p>Ù gnima chjudisu raſlike, ovi ù svemu 5</p> <p> Mioje, inisu nacini ù onemu. </p> <p>Pomgnivo dojasce oba, al er dosti</p> <p> Ni ovi sisasce, ni on zich praſnosti,</p> <p>Dojnizam i druſim (s'cesachje im biti</p> <p> Boglje) biasce gnim trjebase sluſciti. 10</p> <p>Krotakje naghje, al man drughiju iskasce,</p> <p>I ſato ſcjalostan sctose gnem ſgaghjasce.</p> <p>Majku uprascja s' ovim rjecim, s' cesaje tô</p> <p> Da meni k' bratovim dojkam prit nj dato?</p> <p>Niti mene doje, kisam, i on kako, 15</p> <p> Utrobeiſ tvoje iſascjo jednako? </p> <p>Kom ona: osoran ti ersi,ſlote hochje,</p> <p> A brata dojeti, erje pun blagochje.</p> <p>Gnemu dakle nastoj ù tom slicjan biti,</p> <p> I mljeka, sinko moj, imachjesc dost i ti. 20</p> <p>Kad ſacju tô, ureda smetnu ſlu chjudinu, </p> <p> Sisatmu svaka dà tad ſasve tughinu.</p> <p> <hi>Pripov. VIII.</hi> </p> <p>Jagne ponisgeno i dvijechje Majke posissat.</p> <p> <hi>Dva Jagagnza, i Matter.</hi> </p> <p>"Onnemu svegh bitti pokojchje, Mir pravi,</p> <p> Kî budde sgîviti s' svôm blagom naravvi“:</p> <p>Kottila kadaje do dva Ovza Jagnettâ</p> <p> Gdje Mljeka nestaje, gorkose tad smeta.</p> <p>Raslicni sa dosti, Chjud ista gnjm nije 5</p> <p> Pun jedan blaggosti, prem-smijon drughije.</p> <p>Vech Mljeka nestaje cîm svak – cjaſ Ovcize</p> <p> Dobavvit trjebaje josc drughe Dojnize.</p> <p>Sa nachi blagomu Dojnize laſnoje,</p> <p> Nu vajmeh druggomu savisce trudnoje: 10</p> <p>On tada tusgiti poccneſe toij sgoddi,</p> <p>I teſcko cjudditti sctomuſe dogoddi,</p> <p>Matteri ter recce: sctò sveghjer Ovcize</p> <p> Od menne dalecce pobjegnu Dojnize?</p> <p>Brattami prihrani cîm svakka sa dosti, </p> <p> A menni sabrani sgiudjene Millosti? 15</p> <p>Vech smijon nebuddi, Mattimu govorri,</p> <p> Dospijechie tvî trudi, Nevoglie, prikori:</p> <p>Pomgnivo tad sluscia sctò Majka bessjeddi,</p> <p> I raddoſ svu kuscia,bit dobbar i sljedi. </p> <p>Tad Mljekom sa dosti svû lacnoſ nasitti, 20</p> <p> I slatkom blagosti svegh budde sgîviti.</p> </div> </div> <!-- dovde p u l i kraj div --> <div xml:id="F2-09"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F2-09-1"> <head> IX. </head> <epigraph> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> Bogljeje dobar ghlas, neghli ſlatan pas.</p> <p>Bona existimatio zona aurea praestantior.</p> </epigraph> <argument> <p> <hi>Mercurius, et Fratres duo.</hi> </p> </argument> <p>Cum munere ad homines duplici Cyllenium</p> <p>Mittebat olim rex Deorum: unum aurea</p> <p>Zona est, facultas recte agendi est alterum,</p> <p>Qua comparatur nominis splendor boni.</p> <p>Hic uno euntes tramite adspexit duos, 5</p> <p>Quos allocutus hoc fuit fratres modo.</p> <p>Vestra haec, o pueri; seligendi at optio</p> <p>Obtinget illi, cujus ex urna mihi</p> <p>Nomen repositis extrahetur sortibus: </p> <p>Majoris exit. Mentis ille proprium 10</p> <p>Accepit alacer munus, auro cingulum</p> <p>Late refulgens nam minoris aestimat.</p> <p>Cessisse zonam ut auream minor sibi</p> <p>Novit, libenti quam te animo accipio mihi </p> <p>Zona, inquit, nitida, regibusque cingere, 15</p> <p>Dii si dedissent, digna purpureis latus!</p> <p>Fratermque ridet, vilioris quod sibi</p> <p>Rem pretii, ut ipse sentiebat, legerit.</p> <p>Egere grates ut Deo, laeti suo </p> <p>Ambo recedunt munere. Hic recta lares 20</p> <p>Petit paternos, nominisque gloriam</p> <p>Honesti adauget; zonae at alter ebrius</p> <p>Prae gaudio aureae egit avius pedem,</p> <p>Qua silva densis horret arboribus vetus:</p> <p>Caeso heic latrones detrahunt zonam mali. 25</p> <p> <emph>Virtute praestat, quam opibus inclarescere</emph>. </p> <p> <hi>Priciza IX.</hi> </p> <p>Pr. Bogljeje dobar ghlas, neghli ſlatan pâs.</p> <p> <hi>Merkurio, i dva brata.</hi> </p> <p>Merkuria ù stara Jove Bogh vremena</p> <p>Scglje k' gljudem s' dva dara ſa gnih namjegnena.</p> <p>Jedan jes ſlatan pâs, podobnos drughie,</p> <p> S' kojomse stjece glas slavovit svudie.</p> <p>Na putu ſdruſcena ghdi idu dva brata 5</p> <p> On vidje rodjena, pak gnima rece tâ</p> <p>Vaſcjasu, Sinzi, ova; al oni obirat</p> <p>Parvi ima od vas dva, kom' bude Srechja dat,</p> <p>Da odovle parvomu iſvadim ime ja.</p> <p> Parvorodjenomu iſide tâ srechja. 10</p> <p>Veseo on od pameti dar uſet htiasce,</p> <p> Ù zjeni er magnoj ti ſlatni pâs darſcjasce.</p> <p>Kad mlaghi vighje, pâs da ſlatni osta gnem</p> <p>S' komte, ſaupi ù ghlas, ja radosti uſimgljem,</p> <p>Svjetli Pasu, ki istim kraglimsi dostojan 15</p> <p>Bôk pasat, na dar gnim dasi od Bogov bio dan!</p> <p>I bratu ù isto dobase rugasce,</p> <p> Ki lohscij doisto, kaono zjegnasce,</p> <p>ſa sebe obra dar. Mnoghe hvale Bogu</p> <p>Dadosce oni kadar, veseglju idu ù mnogu 20</p> <p>Uputi onise k' domu tajcjas svomu,</p> <p> ſcivgljegnu i inadise svegh ù iſvarsnomu</p> <p>Cjas slavna imena uſmaſcjat na svit saj.</p> <p> Ovi, kom smamgljena jurje svjes ſa dar taj,</p> <p>Veseo od vech, i kao pjan, u gustu planinu 25</p> <p> ſahodi puta van: Pâs – mu lupesc skinu,</p> <p>Pâs ſlatni parvo tù, smartmu dà ſatime.</p> <p>Bogljee sjat krepostiu, negh blagom tasctime.</p> <p> <hi>Pripov. IX.</hi> </p> <p>Boglieje dobbar glâſ, neghli slatan paâſ.</p> <p> <hi>Mercurio, i dva Bratta.</hi> </p> <p>Sapovjed kad imma Bogh s' Nebba krilatti</p> <p> Dolettjet k' Gljudimâ dareijm pridatti:</p> <p>Paâſ slatan donossi; pak s' srechnom obblaâſti</p> <p> Scto slavnoſ usnossi, darijh, i cjaâſti:</p> <p>Cim Bogha krilatta, prohoddech po putu</p> <p> Gleddaju dvà Bratta, kû raddoſ ocjutu?</p> <p>Koga imme vaditti ja buddem pò srechi,</p> <p> Ti darchje primiti, recceijm, i stechi.</p> <p>Nêk paervi probira dar, immat i budde</p> <p>Koij hochie pun Mira, sctomuſu posgjudde.10</p> <p>Iside na srechiu slavnu obblâſ immenu</p> <p> Starijem, ki vechju cjaâſ cinni prozjenen.</p> <p>Kad Mlaghj dar imma pun slatke raddosti</p> <p> Vesselo paâſ prima, gliubiga sa dosti.</p> <p>Dostojan, bessjeddi, ti kragle paâſatti, 15</p> <p> Brattomſe cîm sljedi scjallivo rughati,</p> <p>Er zjeni s' Nesvjesti, dae boglij slatan Paâſ</p> <p>Srechnije josc cesti, nêgh dobbar svjetom glâſ</p> <p>Cîm hvale Dvojzza Boggovvîm davaju,</p> <p> Vessela tad Liza Dommaſe vrachiaju: 20</p> <p>Ovvêmſu posgiudde svegh vechju cjaâſ, zjennu</p> <p> Usmnosgit da budde posctennom immenu.</p> <p>Cîm drughi tôm sgoddi primiran boravvi,</p> <p> Od puta sahoddi k' gustome Dubravvi;</p> <p>Tuj mirno kad sceta, ne vele dalecce, 25</p> <p> Lupescia suſretta, smaertnoga kî sjece;</p> <p>Paâſ slatan i krade, kogaje zjennjo</p> <p> Lud Ciovjek, i tade svoij sgivot dospio.</p> <p>"Jest boglie sa vîka slavvitſe s' krepposti,</p> <p> Nêgh immat Cjovîku Boggastva sa dosti.“30</p> </div> </div> <div xml:id="F2-10"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F2-10-1"> <head> X. </head> <epigraph> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> Doghjosce divgli, iſtjerasce pitome.</p> <p> <hi>Externi domesticos pepulere.</hi> </p> </epigraph> <argument> <p> <hi>Canes domestici, et externi.</hi> </p> </argument> <p>Egregio habebat de genere quidam Canes,</p> <p>Venator ipse quos habere Latmius</p> <p>Cuperet, in oris patriae natos suae.</p> <p>Huic forte ignotus cum referret advena,</p> <p>Praestantiores Sarmatarum e finibus 5</p> <p>Canes haberi posse; cumque crederet</p> <p>Id ille facile, qui putabat omnia</p> <p>Potiora, ab oris quae venirent exteris,</p> <p>Mercede tanta comparavit quattuor</p> <p>De genere eorum, quanta ego mehercule 10</p> <p>Vel omne genus emere recusarim canum.</p> <p>Apta ad venandum quoties prodibat dies,</p> <p>Hoc secum agebat, dum retenti in vinculis</p> <p>Alii elatrabant; hoc herilis pascere</p> <p>Adsueta dapibus mensa lautioribus, 15</p> <p>Et quo recumbant mollis excipere thorus;</p> <p>Duris at illi verberantur fustibus,</p> <p>Eduntque, siquid caeteri repudient.</p> <p>Multis legentem ne morer, veteres fugat;</p> <p>Sua inquilini sunt voluptas unice. 20</p> <p>At si requiris, quid deinde evenerit,</p> <p>Dum sumptuose nutriuntur, emori</p> <p>Canes in anno vidit uno quattuor.</p> <p> <emph>Est stulta cives quae fugat patria suos,</emph> </p> <p>Benigniore dum manu externos fovet.</p> <p> <hi>Priciza X.</hi> </p> <p>Pr. Doghjosce divgli, iſtjerasce pitome.</p> <p> <hi>Psi domachi, i inostrani.</hi> </p> <p>Rodna od mjesta kucke, pleme kimje dobro</p> <p> (Od Latma Lovaz kê biobi sebi obro)</p> <p>Mladich njeki imasce, kad gnemu ſgodom ſlom</p> <p> Njeki kaſivasce pridoscjalaz jednom</p> <p>Stranâ iſ Sarmatskieh da vele boglje bi 5</p> <p> Mogao od oneſieh dobavit on sebi.</p> <p>Vjerova lasno tâ er svaku zjegnasce</p> <p> Boglju stvar, kâ iſ mjesta tughjase nosasce.</p> <p>S' toliko pjeneſ tê cetiri dobavi, </p> <p> Hvagljene od varste, s' koliko nebih ja 10</p> <p>Na Svjetu svesctoje psetegna kupio.</p> <p> Dan dobarse akoje ſa lova objavio,</p> <p>Gnih vodi sobome, druſi a ustavgljeni</p> <p> Verigam domome lahaju smamgljeni.</p> <p>S' jescjam hrani iſbranim, i leſcjati ghdjechje,15</p> <p> Mekahno plevje gnim, i postav podmechje.</p> <p>Bjenisu druſi ſlo sctapima, i ako scto</p> <p> Ovima ſostalo marsko jes, jedu tô</p> <p>Ù jednu rjec stare iſtjera; s' kim stoi</p> <p> Svamusu sadare raſbluda, gnih goi. 20</p> <p>Nu ako hoch ſnati, scto bj ipak, sad chjut' rech.</p> <p>Od gnih obilati' jescjam er siti odvech,</p> <p>Cetiri od teſih, tojes svi ù godinu</p> <p> Toliko hvagljenih kucjakmu iſghinu.</p> <p>Grad oni prav nie, ki tjera svoje van, 25</p> <p> A tughje milie chjuti blagodaran.</p> <p> <hi>Pripov X.</hi> </p> <p>Doghjosce Divglj, istjerraſce pitome.</p> <p> <hi>Kucki Domachj, i tughj.</hi> </p> <p>Psà vrjednijeh jednomu Mnosg bjesce Cjovîku,</p> <p> Vidjetti svakkomu jest Lovvnu priliku:</p> <p>Moghlibi tad ovvi kroſ hittre nacine,</p> <p> Endymion cîm lovvi, tjerratti sgivine.</p> <p>Slovinſkom Daersgiavvi Psi ljepi sa dosti, 5</p> <p> Kî lovvne Naravvi, kijêm svakke krepposti,</p> <p>Jedanmu tad recce: Pohlepno posgjudi</p> <p> Gnjh baerso da stecce, ter immat ne trudi.</p> <p>Tughijeh iſ Mjesti scto bjesce, hvaljo,</p> <p> Dostojno da cesti to samo zjennio. 10</p> <p>S' Slovinske Pse strane cettiri dobavvi,</p> <p> Obbilne gnjm hrane Gliubliesgliv pripravvi:</p> <p>Cîm s' gnimmi prohoddi kroſ Gorre, kroſ Hridi</p> <p> Ù Lovvnom tad sgoddi raddostan gnjh sljdi:</p> <p>Ù gorkom nu vaju, nemilla rad glada 15</p> <p> Nevolgni zaerkaju domachi Psi tada;</p> <p>Od sebbe gnjh tîrra, pribbje gnîm kosti,</p> <p> Drughijem pun Mira cîm kasge millosti.</p> <p>Kû bolleſ ochjuti, sgiallos – ga kâ slîdi,</p> <p>Gnjh vajmeh zaerknutti da baerso cîm viddi.20</p> <p>"Gradjane kâ tîrra ludaje krajna,</p> <p>Rad svoga nemira kâ blaſni Tughjna.“</p> </div> </div> <div xml:id="F2-11"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F2-11-1"> <head> XI. </head> <epigraph> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> Tjerajuchi lisizu, nastupioje na Vuka.</p> <p>Vulpem insequendo, in Lupum incidit.</p> </epigraph> <argument> <p> <hi>Homo vulpem insequens.</hi> </p> </argument> <p>Vitare levia qui student incommoda,</p> <p>In magna saepius incidunt illi mala.</p> <p>Avibus opimam Rusticus domesticis</p> <p>Cohortem habebat, unde lucri plurimum</p> <p>Causa solebat obvenire et altera, 5</p> <p>Occasione nuptiarum quod sua</p> <p>Altilia in urbe ditibus venumdaret.</p> <p>Hic illucente cum die praecludere</p> <p>Coepisset hortum sepibus, Vulpecula</p> <p>Praedae incitata spe propinquo repserat 10</p> <p>E nemore in agrum, jamque se tacita gradu</p> <p>Recto ferebat ad cohortis ostium.</p> <p>Insanus ira fuste correpto volat</p> <p>Feram voracem pellere: haec metuens suo</p> <p>Deprensa capiti currere in opacum nemus 15</p> <p>Festina coepit: alter imprudentior</p> <p>In hic fugacem dum locis audet sequi,</p> <p>Sudemque jaciens enecare nititur,</p> <p>Lupus repente fit cruentus obviam.</p> <p>Exanimis ille tunc metu, o miserum me! ait, 20</p> <p>Minus nocentem qui stultus dum abigo feram,</p> <p>Incurro in ora praeferocis belluae.</p> <p> <hi>Priciza XI.</hi> </p> <p>Pr. Tjerajuchi lisizu, nastupioje na Vuka.</p> <p> <hi>Cjovjek, ki tjera Lisizu.</hi> </p> <p>Mnoſi nastojechi gljudi ubjeghnut mala,</p> <p> Ù veglja nehtechi upadu cesto ſla.</p> <p>Letuscta pitoma Rataj punu imasce</p> <p> Ogradu, i veoma koristi vaghjasce,</p> <p>ſa ovi osobito uſrok, erga nosit 5</p> <p> Opchi ù Grad doba ù to, kad ki pir ima bit,</p> <p>Da moſce tad ſetim skupgljega prodati.</p> <p> On, svjetlos daguska cim pocese objavgljati,</p> <p>Vart dracjom spravgljasce obstrjet, kad ù cjas ti</p> <p>Ù poglje ighjasce kuna iſ bliſcnih mjesti 10</p> <p>Poſcjudna i pljeniti put obora mûce</p> <p> Ograde beſ zkniti upravse jur vuce.</p> <p>Van sebe u ghnivu sctapase hitechi</p> <p> Tjera svjer ſcdarglivu ſagnome tarcechi.</p> <p>Ona ſaskocena strascech se svoj glavi 15</p> <p> Stupaje ne ljena put luga upravi</p> <p>Cim sljedi i u tima barſobjeguhju on </p> <p> Nesvjesno mjestima, odvisce i smion,</p> <p>Ter ſagnom mechjese sctapom, daju utuce,</p> <p> Strascni iſnenadnese Vuk oprema gnem vuce.</p> <p>Mrech on strahom lele! Rece, ki er htjeh </p> <p> Tjerat svjer ne vele sctetnu, onu susreh.</p> <p> <hi>Pripov. XI.</hi> </p> <p>Tjerrajuchi Lisizzu, nastupioje na Vuka.</p> <p> <hi>Ciovjek kunu tjerrajuchi.</hi> </p> <p>"Lagahnu kî trudu sklonnuſe vech – krati,</p> <p> U gorre ti buddu slo vajmeh paddatti.“</p> <p>Segljanin immoje kokosci prettille,</p> <p> Srechni usrok od svoje dobiti kê bile.</p> <p>Gdje Pirje, vech – krati vesselo pristupi 5</p> <p> Da Ciovjek bogati Lettuscte svê kupi.</p> <p>Cîm Zorrom satvorra vaert plottom od svudda,</p> <p> Gustijeh is Gorâ potajno jest tuda,</p> <p>Lisizza himbenna k' Livaddi hodilla,</p> <p> Uffagnem od Pljena nukana jest bila: 10</p> <p>Ugliesti sgelnaje, gdje stoij mnosg Ptizâ</p> <p> Upravvi stuppaje svê put gnjh Lisizza.</p> <p>On taerci to – prie Mahnittom nacinu,</p> <p> Da sctapom ubbje pohlepnu sgivinu:</p> <p>Preddagna tad punna skrjese po Gorri 15</p> <p> Plasciva cîm kuna, smaertnije strah morri.</p> <p>Kad smijon gnu slîdi, dae smaertno poraſi.</p> <p> Tad Vuka kod Hridi pristrascen upasti;</p> <p>Tose isctom iſusti zijech strascne pripâsti,</p> <p> Vajmehchiu k' Cegliusti Vuccjom uppâsti:</p> <p>Svjer tjhu tjerroje cîm gustom ù Gorri,</p> <p> Jaoh Vuka srioje, smaertnoga kî morri.“</p> </div> </div> <div xml:id="F2-12"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F2-12-1"> <head> XII. </head> <epigraph> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> Iſjela Kogna trava.</p> <p> <hi>Herba peredit equum.</hi> </p> </epigraph> <argument> <p> <hi>Venditor Equi.</hi> </p> </argument> <p>Ut mercaturam fructuose exerceas,</p> <p>A sumptu quovis abstineto inutili.</p> <p>In sole poterant exta cui videri, equum</p> <p>Cum quidam haberet, cogitabat corpore</p> <p>Paulo ut videret pleniori vendere. 5</p> <p>Conduxit ergo quattuor sestertiis</p> <p>Dies in omnes graminis agrum fertilem,</p> <p>Quo pabulatus quadrupes evaserat</p> <p>Multum validior pinguefactis artubus.</p> <p>Poterat lucellum non mediocre tum sibi, 10</p> <p>Si vendidisset, obvenire; at improba</p> <p>Majoris illi suasit aviditas lucri</p> <p>Illic in annum detinere et alterum,</p> <p>Adhuc ut inde pinguiorem educeret.</p> <p>Effluxit annus: in foro exposuit equum 15</p> <p>Venalem; at omnes maximo deterruit</p> <p>Pretio: ut imminuat, inquiunt; plane is negat,</p> <p>Narratque, quantis se gravarit sumptibus</p> <p>Conductum ob agrum annis duobus pascuum.</p> <p>At nil loquendo proficit, totque est equum 20</p> <p>Nummis coactus vendere, quot exsolvere</p> <p>Pro pastione debuit: tum talia</p> <p>Fertur locutus: heu! non herbam quadrupes,</p> <p>Monstro at peredit herba quadrupedem novo.</p> <p> <hi>Priciza XII.</hi> </p> <p>Pr. Iſjela Kogna trava.</p> <p> <hi>Prodavalaz kogna.</hi> </p> <p>Da hvajda budeti targovagna od tvoga,</p> <p> Tasctase varuj ti harcenja svakoga.</p> <p>Njeki kogna imasce tac suha, da kosti</p> <p> Sve lasno mogasce sbroitmu od mlednosti.</p> <p>Nu pokli prodati misliga, kadmuse 5</p> <p> Scto bude okriati, njeko ù najam uſe</p> <p>On travno poglize, ſa koga cetiri</p> <p> Plachja srebarnize nadan, dase ſcgivi.</p> <p>Pasech tù ù svima doborse ustustio</p> <p>Kogn bjesce udima, i dosta uſnaſcio 10</p> <p>Tad s' komga mogasce koristi prodati,</p> <p> Al er hlepiasce josc vechju imati,</p> <p>I drugu hochjega tù darſcjat godinu,</p> <p> Po tem da pretegljega iſvede nacinu.</p> <p>I drugo prohodi godiscte, tadaga 15</p> <p> Na pazar iſvodi, da boglje prodaga</p> <p>Prozjenom tjera al svih; da sniſci, gnem vele,</p> <p> Nemogu, er ſa dvih godine ja zjele</p> <p>Ù pascgnemu konja pogljusam hranio,</p> <p> I ſa tô poglje ja dosta sam harcio. 20</p> <p>Man rece: usigljen toliko prodati</p> <p> Onga bj, koliko tô ſa poglje plati.</p> <p>Tad on: kogn travu nj iſio, scto mgnah ja,</p> <p> Neghje jaoh! meni trava iſjela konja.</p> <p> <hi>Pripov. XII.</hi> </p> <p>Iſjella kogna Trava.</p> <p> <hi>Prodavalaz od kogna.</hi> </p> <p>"U tvojom dobiti koristi da buddu,</p> <p> Ti nemoj trattitti pjeneſse saludu.“</p> <p>Seglianin Maersciava cîm kogna rasgleda,</p> <p> Sgialloſmu jest prava, zijech gnegga svegh predda.</p> <p>Usbudde da boglie tad gnegga prodati, 5</p> <p> Voddiga na Poglie prostranno vech – krati </p> <p>Livaddu vesseo travnuje tad prece</p> <p> Ù Najam uſeo, da meso kogn stecce.</p> <p>Srechnose svè sgoddi sctò budde sgjuditi,</p> <p> K Pazzaru dovoddi tad kogna zjenniti. 10</p> <p>Prodatti tadara dagaje hottjo</p> <p> Dostabi dinarâ na gnemmu dobbjo.</p> <p>Pohlepnoſ ustrucci vechjaga dobiti</p> <p> Ostavvit odlucci druggoga sa Lîtti.</p> <p>Pospjescjan opeta tuj kogna pazzâri, 15</p> <p> Zjenomſe svak smeta, kupitga nemari.</p> <p>Dragoga zjennjo sa porraſ svoj gorri,</p> <p> Dae mnogho trattjo sa kogna, govorri.</p> <p>Ludose cîm varrà, tad kogna proddoje,</p> <p> Ù travu dinarâ trattjo svesctoje. 20</p> <p>Tad glâſi bessjedde gorkoga pun jadda,</p> <p> "Kogn Travu ne isjedde, nêgh kogna Livadda.“</p> </div> </div> <div xml:id="F2-13"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F2-13-1"> <head> XIII. </head> <epigraph> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> Tko nossi, ne prossi.</p> <p> <hi> Qui fert, non petit.</hi> </p> </epigraph> <argument> <p> <hi>Cicada et Formica.</hi> </p> </argument> <p>Adsueta in aestu strepere per solidum diem</p> <p>Cicada, nilque cogitare serium,</p> <p>Dum torret agros impotens Caniculae</p> <p>Furor, cum sub ea, qua canebat, arbore</p> <p>Formicam arenas per calentes cerneret 5</p> <p>Negotiosam cursitare, et plurima</p> <p>Vectare farris, triticique granula,</p> <p>Hanc irridendo bajuli abjectissimum</p> <p>Genus vocabat. Illa amaram simplici</p> <p>Hac amovebat voce contumeliam: 10</p> <p>"Qui fert, ab aliis nil precario hic petit.“</p> <p>Desierat aestas, frigidisque mensibus</p> <p>Cicada victus indigere coeperat.</p> <p>Fame interiret ergo ne miserrime,</p> <p>Vicinae eundum ad tecta Formicae sibi 15</p> <p>Existimavit; dumque poscit, ut suae</p> <p>Levamen aliquod adferat indigentiae,</p> <p>Formica reddit: si per aestivos dies,</p> <p>Cum cantitabas, meque bajuli genus</p> <p>Vile adpellabas, quidpiam et tu dapis 20</p> <p>Domus intulisses, nec fuisses a me opem </p> <p>Petere coacta, nec repulsam perpeti.</p> <p> <emph>In antecessum qui sibi victum parat,</emph> </p> <p>Mendicitatis nescit ille incommoda.</p> <p> <hi>Priciza XIII.</hi> </p> <p>Pr. Tko nosi, ne prosi. </p> <p> <hi>Krjes, i Mrav.</hi> </p> <p>Krjesctati po vas dan, i ò stavnu misliti</p> <p> Nicemu obican krjes ù vrime od liti,</p> <p>Kad parſce ilinsctacki dni ſemglju i poglja sva,</p> <p> Pod stabrom junackim onim, na kom pjeva,</p> <p>Ughledajuch Mrava sva u poslim potoj 5 Ghdino pritarcjava parcini gorusctoj,</p> <p>Mnoga i ſarna ſcita nosi, i opaha,,</p> <p> Rugatse gnemu sta, ſovega i bastaha.</p> <p>Nisctave smachjasce on na tô, rjeczome </p> <p> Negh samo odgognasce ti podrugh ovome. </p> <p>"I kogodi, ſnaj, nosi sobome, niscta ti</p> <p> U druſih neprosi, er ima ſadosti.“</p> <p>Ljeto proghje, i pocesce mjesezi sljedom it</p> <p> Studeni, kad jesce krjes bjesce potrebit,</p> <p>I briſcjan da ſato lipsati od glada 15</p> <p> Nebude doba ù tô, i tescka od jada,</p> <p>Na bliſcni mrava dom trjeo? je it, i cim iscte</p> <p> Od gnega vaju ù svôm kêgodi utociscte,</p> <p>Recemu on: dasi ti (kad pjeva?, i mene </p> <p> Bastahom ſva) ljeti nosio sjemene, 20</p> <p>I ù kuchju gnih sloſcil, hrana ù mene iskati</p> <p> Usigljen nebi bio, ni jate ochjerati.</p> <p>Tko brascno sebi ſna pri rôka spraviti,</p> <p> ſa proscgnu on neſna, i sramni ſcivot ti.</p> <p> <hi>Pripov. XIII.</hi> </p> <p>Tko nossi, ne prossi.</p> <p> <hi>Krjes, i Mrâv</hi> </p> <p>Ilisctak prostarnne cîm spaersgi Livadde,</p> <p> Obbiccjan ustanne krjesctati krjeſ tade,</p> <p>On stavno mislitti nikadar ummjo:</p> <p> Pod dubom laſsiti cîm Mrava viddjo,</p> <p>Ghdje hranu k' Paersgini nossjasce pomgnivo.5</p> <p> S' gnîm rughje kê cinni, bastakom nassivo?</p> <p>Ovake na rjeci, na rughe, prikore</p> <p> Blagose Mrâv prjeci, ter dava govorre.</p> <p>"Sobbome ko nossi, ko gljubi svê trude,</p> <p> On igda ne prossi, pitati ni budde.“ 10</p> <p>Kad Ljetto proscloje, kad Sima nastanne,</p> <p> Krjes gladan immoje potrebbu svê hrane;</p> <p>Ù mrava tad pochi hotjo pun jadda,</p> <p> Sa pitat pomochi tesckoga rad Glada.</p> <p>Mrâv gnemmu govorri: kadasi krjescto ti 15</p> <p> Po Dubu, po Gorri, svak – dano po Lîtti,</p> <p>I menne rusgjo pomgniva viddechi,</p> <p> Sa Sime daſ htjo, moghosi sctò stechi,</p> <p>I nebi ti sada taerpjo, moj krjesu,</p> <p> Glad, prikor, i jadda s' nevolgnôm udessu. </p> <p>"Potrebbno kî budde na vrjeme spravvitti,</p> <p> Neposna ti trude, srechjanchie sgîviti.“</p> </div> </div> <div xml:id="F2-14"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F2-14-1"> <head> XIV. </head> <epigraph> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> Neulomi nosc u kudi.</p> <p> <hi>Ad manubrium ne abrumpas cultrum.</hi> </p> </epigraph> <argument> <p> <hi>Culter ad manubrium ruptus.</hi> </p> </argument> <p>Facturus opifex ex acerno stipite</p> <p>Equum, admovere gnaviter coepit manus</p> <p>Operi: auspicatus a capite feliciter</p> <p>Quod jam fuisset, ordinatim caeteros</p> <p>Formabat artus. Colla stabant ardua, 5</p> <p>Effusa in armum dexterum sese juba</p> <p>Multa ferebat densitate crinium,</p> <p>Obesa terga, venter ast erat brevis,</p> <p>Pedesque graciles, cursuique aptissimi.</p> <p>Restabat operi cauda, quam cum fingere 10</p> <p>Coepisset, ecce culter ad manubrium</p> <p>Repente rumpi; cumque ad usum idoneus</p> <p>Haud posset alter tunc haberi, ponere</p> <p>Equo nequivit artifex caudam suo.</p> <p> <emph>Pulchre inchoasse non sat est; fac exitu</emph> </p> <p> <emph>Ut rite co</emph> <emph>epta finiantur prospero.</emph> </p> <p> <hi>Priciza XIV.</hi> </p> <p>Pr. Neulomi noſc ù kudi.</p> <p> <hi>Noſc ulomjen ù kudi.</hi> </p> <p>Darva od makljenova njekie er kogna htio</p> <p> Udegljat, jur na ova tvorjase stavio.</p> <p>Dobrocesan s glave pocetak bj dao,</p> <p> Pak redom djele sve ostale ureſao.</p> <p>Uratmu uſdiſasce visokse, a griva 5</p> <p> Gustase vidjasce na desnu letjet sva.</p> <p>Pretilje ù sapima, tarbuhje malahan,</p> <p> Noghe a tanke ima ſa skocit lagahan.</p> <p>Sama ostajasce kuda ſa svarsciti,</p> <p> Kû kad pocignasce on isctom tvoriti, 10</p> <p>Na rucizi gnemu noſc – se iznenada</p> <p> Slomi eto, i svemu pokli ù domu tada</p> <p>Neneghje on drugoga podobna ſa tvor ti,</p> <p> Kogna usigljen svoga bi tako ostaviti.</p> <p>Dobro ſapoceta daje stvar, nj dosta, 15</p> <p> Kâe dobro poceta, dobro nek svarsci tâ.</p> <p> <hi>Pripov. <sic>XVI</sic>.</hi> </p> <p>Neulomi Nosc ù kudi.</p> <p>Nosg rasbjen ù Ruccizzi.</p> <p>Od Hreka Makgljena Rabotnik cinnjo</p> <p>Cîm kogna hrabrenna, s' pomgniomje trudjo:</p> <p>Tvorritti vesseo, (bî kobna posgjudda)</p> <p> Jest Glavu pocceo, raslikâ pak udâ.</p> <p>Niſ visok vrat paddà gnêm Grivva prossuta, 5</p> <p> Viddjettje lak taddà, kô baersa koscjutta;</p> <p>I rêkbi da skocci rad slicne plahosti,</p> <p> Bistrijeh jest occi, pun kognſke krepposti.</p> <p>Stà gorkom u trudu Rabotnik zviliti,</p> <p> Lommije Nosc, kudu cîm budde tvorritti;10</p> <p>Nenaghje druggoga, podobban koij – je,</p> <p> Da mira rad svoga tu kudu dospije.</p> <p>"Scto tvorrisc, pocceti na svjetu nie dosti</p> <p> Trjebaje dospjetti sve s' pravom stavnosti.“</p> </div> </div> <div xml:id="F2-15"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F2-15-1"> <head> XV. </head> <epigraph> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> Kako ko nikne, tako i bikne.</p> <p>Ut quis nascitur, ita et adsuescit.</p> </epigraph> <argument> <p> <hi>Violae duae.</hi> </p> </argument> <p>Duae cum in uno prodiissent tempore</p> <p>Violae ex eodem fertilis terrae solo,</p> <p>Harum quae aperto vernat una in pratulo</p> <p>Ajebat alteri in vepreto absconditae:</p> <p>Quam dura sortis conditio, soror, est tuae, 5</p> <p>Spinas ad omne quae rigidas habes latus,</p> <p>Coeloque nunquam liberum exeris caput!</p> <p>Educta in auras dum patentes aetheris</p> <p>Heic ipsa dego servitutis nescia.</p> <p>Huic illa: scito, me libenter hoc loci, 10</p> <p>Quo primum in auras prosilivi, degere;</p> <p>Statusque vitae siqua fors habet hic mala,</p> <p>Leviora facta jam mihi adsuetudine.</p> <p>Verum haec vepreti servitus, quam mi objicis,</p> <p>Est et bonorum plurimorum occasio. 15</p> <p>Non me ater imber, non procella grandinis</p> <p>Pulsat latentem; non quadrigae curruum,</p> <p>Non pes agrestum proterit; quin saepius</p> <p>Heic ipsa fallo quaeritantum lumina.</p> <p>Periculorum sed tot ipsa casibus 20</p> <p>Exposita debes potius extimescere</p> <p>Tibi, quam de inani gloriari commodo.</p> <p> <emph>Quicumque ab annis aliquid aerumnosius</emph> </p> <p>Solent tenellis perpeti, primum id mali</p> <p>Ferunt libenter, multa dehinc vident sibi</p> <p> <emph>Bona ex eodem provenire incommodo. </emph>25</p> <p> <hi>Priciza XV.</hi> </p> <p>Pr. Kako tko nikne, tako i obikne.</p> <p> <hi>Gljubize dvje.</hi> </p> <p>Rodglive ſemglje van iſ skuta udrile</p> <p> Buduch ù isti dan dvi Gljubize mille,</p> <p>Jedna, kâ odkrivena na livadi stasce</p> <p> Drughoj, kâe ſabjena ù targnu, vegljasce.</p> <p>Kolie bichje tve ſa ſcjalit, sestro ma, 5</p> <p> Dracjam na strarsc sve speta kâ si osctrima,</p> <p>A nighda put neko' moſc glavu uſdighnut!</p> <p> Cim meni dato jes na osami, i uſ put</p> <p>Vegljos nebeskoga prostora uſcivat,</p> <p> I jarma od svakoga iſbavgljena ovdi stât. 10</p> <p>Gnoj ona: ſnaj, meni dasu ova mjestia</p> <p> Ugodna, i ù zjeni, ù gnihse er rodih ja</p> <p>Akoje pak bitak ſdruſcen moj s' kiem ſlom,</p> <p> Menisce mnogo lak ucinil s' obikom.</p> <p>Podloſcnos al targnu, kom – me ti prikara, 15</p> <p> Od mnoſih uſrok gnu ja naghjoh dobarâ.</p> <p>Skrovenu ne bie ovdime daſc, ni krup, </p> <p> Nitchjeme kocie segljanski al smecit stup.</p> <p>Nu [...] i oku cestkrati, kême uscte, ukradem ja.</p> <p> Podloſcna a ersi ti na sva ta poghibja, 20</p> <p>Tebi istoj vechbise imala strasciti,</p> <p> Nego prud ſa tise iſpraſan diciti.</p> <p>Tkogodse od mladih ljet naucio tescko scto,</p> <p> I neugodno tarpjet, na svarhu s' dobre tô</p> <p>On voglje pronosi, pak vidi, da s' toga</p> <p> Napredzi gnem mnoſi iſhohe istoga. 25</p> <p> <hi>Pripov. XV.</hi> </p> <p>Kako ko nikne, tako i bikne.</p> <p> <hi>Dvije Gliubizze.</hi> </p> <p>Is Semglie prettile dvije niknu Gljubizze,</p> <p> Jednako zaptille, slicnojm jest Lize</p> <p>Jednaſe cîm resi prostrannom po Gorri,</p> <p> Tvî vajmeh udessi, tad druggoj govorri,</p> <p>Nesrechni, Sestrizze? Draccesu kê tebbi 5</p> <p> I kada tvê Lize nedighnesc put Nebbi?</p> <p>Ù mojom slobboddi cîm mirno pribivam,</p> <p> I srechnom ù sgoddi Povjettarz usgivam</p> <p>Druggajij tad recce: Svakkaje ceſ menni,</p> <p> Cîm stoijm dalecce, gdje buſi skrovveni,10</p> <p>Er ovvêm ù Mjestu kad taerpjm Slo koje,</p> <p> Utjehu ja cestu, slatke immam pokoje;</p> <p>Ù dragom samochi mirnaſam od vechie,</p> <p> Nebbeske pomochi, sve kusciam i srechie.</p> <p>Sctò sgivem ù Dracci, satome ne korri, 15</p> <p>Vaerh tebbe proplacci, cîmſe uddeſ tvoij gorri,</p> <p>Dasc menne nebije, ni Gradda sillnosti,</p> <p> Ni vjettar mnôm vije s' svôm bjesnom plahosti,</p> <p>Ne meci stuppaje, nîtt ovud prohoddi,</p> <p> Sa menne ko haje skrovvennom sad odi?20</p> <p>Udessje tvoj pravi svegh sgivjet ù smechi,</p> <p>Ludose ne hvali himbennom tvôm srechi.</p> <p>"Kogodje na svjeti Mlâdijeh is Ljetâ</p> <p> Obbiccjan taerpjetti, tise iscta ne smeta;</p> <p>Raddostan vech-krati posnatti nêgh budde,</p> <p> Da dobro saplati svû sgjallos, i trude. 25</p> </div> </div> <div xml:id="F2-16"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F2-16-1"> <head> XVI. </head> <epigraph> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> Davat rukami, a skogiavat noghami.</p> <p> Dare manibus, exigere pedibus.</p> </epigraph> <argument> <p> <hi>Creditor, et Debitor.</hi> </p> </argument> <p>Quisquis dat aliis mutuam pecuniam,</p> <p>Prius ille secum, cui viro dat, cogitet.</p> <p>Cum quidam ad annum foenebres ab altero</p> <p>Nummos petisset mutuum dari sibi,</p> <p>Hic fructuosam faciat ut pecuniam, 5</p> <p>Sestertiorum numerat octo millia,</p> <p>Eique tradit de manu in manum, ut inquiunt.</p> <p>Vix exigendae terminum pecuniae</p> <p>Adesse sensit creditor, cum eam domi</p> <p>A debitore censuit eadem die 10</p> <p>Ex consituto restitutum iri sibi. </p> <p>Frustra sed hominem praestolatus, ipsemet</p> <p>Accedit ultro, commonetque debiti.</p> <p>Prompte ille nummos se daturum in crastinum</p> <p>Promittit, illico praebiturus, ni foret 15</p> <p>Negotiorum praepeditus copia. </p> <p>Hic, ne videri possit importunior,</p> <p>Non cras ad illum tendit, at perendie.</p> <p>Tunc ille: tollere quid heri pecuniam,</p> <p>Cum te opperibar, haud venisti? Nam mihi 20</p> <p>Mane hoc lucrandi occasione se data </p> <p>In comparandis mercibus jam evanuit:</p> <p>Octo at diebus illa certo certius</p> <p>Ad te redibit prorogato foenore.</p> <p>Consumpta postquam temporis mora haec quoque</p> <p>Adivit iterum, sibi pecuniam ratus </p> <p>Omnino dandam; sed gravi chiragrae quod hic</p> <p>Dolore sectus tum jaceret, se ob suum</p> <p>Morbum excusabat, asseverans omnia</p> <p>Primo ut valuerit redditurum tempore. 30</p> <p>Pertaesus ille tot varium, inutili </p> <p>Quas iterat opera, jam video, quo haec res modo</p> <p> <hi>Priciza XVI.</hi> </p> <p>Pr. Davat rukami, a skogjavat nogami.</p> <p> <hi>ſaimalaz, i Duſcnik.</hi> </p> <p>Tko druſim pjeneſe dâje ù ſajam, dobro</p> <p> Nek prj opomenese, tkomujh datje obro.</p> <p>Jedan ù drugoga na kamatu iscte</p> <p> Dinara da svoga dâmu ſa godiscte.</p> <p>Korisna uciniti daga bude ovi, 5</p> <p> Gnemu osam tisuca niti iſbroit gotovi',</p> <p>I iſ ruke (kaos' velj) damuih ù ruku on.</p> <p> Kada rôk veseli da doghje napokon</p> <p>ſaimalaz stavise vrachjanja, zjegnasce,</p> <p> Da duſcnik ovise vidjeti masce 10</p> <p>Dochmu doma isti can, i pjeneſ vratiti.</p> <p> Buduchga ceko man?, on priti k' gnemu hti.</p> <p>Pjeneſ iscte. – Imatiga sjutrachjesc, a mogo</p> <p> I sadbi dat – tega, posal da nj mnogo.</p> <p>On dase pohlepan neukaſce, ù sjutrascni 15</p> <p> Neide k' gnemu dan, negh prikosjutrascni.</p> <p>Tadmuje ovi reko: scto njesi jucer ti,</p> <p> Kadasamte ceko, dinar doscjo uſeti?</p> <p>Er jutro, dobra cim prigoda menje bil,</p> <p> Targovjem ù njekim jasamga uloſcil. 20</p> <p>Stavnu al rjec dajemti, nedjeglje drughe tê</p> <p>Da imatchjesc pjeneſ ti s' napredkom kamate.</p> <p>Kad ovi rôk proghje, mnechi da svakako</p> <p> Iſnova pridoghje, mnechi da svakako </p> <p>Dinarchje poteghnut. Ù rukah al tada 25</p> <p>Bolesno ſateghnut er leſcj, i jad⸠</p> <p>Vadjasce s' tomse svôm nemochi, velechi,</p> <p>Oſdravi da potom, s' sebechje dugh smechi.</p> <p>On, komu marski ti, ſaman cini koje,</p> <p>Pocese bit puti, ovamu rekoje. 30</p> <p>Jur vidim, kô ova stvar ide: ki rukami</p> <p> Dah ti, da isctem dinar trjebaje nogami.</p> <p> <hi>Pripov. XVI.</hi> </p> <p>Davat rukami, a skogiavat noghami.</p> <p> <hi>Sajmalaz, i Dusgnik.</hi> </p> <p>"Kî svoje dinare na saijam pridava</p> <p> Da nejma privare, nêk misli kôijh dava.“</p> <p>S' dohodkom pitoje gnjh jedan ter iscte,</p> <p> Drughimu mnosc doje sa zjelo Godiscte.</p> <p>Kad vrjeme dohoddi dinarse da vrati, 5</p> <p> Tôm dusgnik u sgoddi krjese vech – krati.</p> <p>Sillnosti pun svoje k' gnîm Cjovjek ugliesse,</p> <p> Vratimi sad moje, reccemu, penesse?</p> <p>Do sutra dinare, dusgnikmu govorri,</p> <p> Vratichiu; sadare vech menne nemorri, 10</p> <p>Onciasti vratjeni tvî bili dinari,</p> <p> Potrebbne da menni nebjehu kê stvâri</p> <p>Cîm proghje dan trechi, k' dusgniku dohoddi,</p> <p> Ù kômga tad smechi sgjallosna nahoddi?</p> <p>Das k' menni hottjo juccera hodditti, 15</p> <p> Jabihti vratjo vaſ penneſ s' dobiti.</p> <p>Bollesme kâ morri, sa rjet- ti sadare,</p> <p> Sve jutros, govorri, potrattjh dinare.</p> <p>Dan osmi jachjuti tvoj peneſ broijtti,</p> <p>Nemojse brinnutti, miranchiesc vech bitti.</p> <p>Da platchjen usbudde cîm k' gnemmu doscioje,</p> <p> Nemochi rad hude tad Dusgnik lesgioje;</p> <p>Vratichiu dinare ja tebbi sve, recce,</p> <p> Osdravvim kadare, kô sgjudim ja prece.</p> <p>Ciovjeka cîm morri put saman vech – krati 25</p> <p> Dinare, govorri, sad menni sve plati:</p> <p>Ja viddim, scto tebbi pri ddossam s' rukâmi,</p> <p> Mennje sad trjebi skoggiatti s' noggâmi.</p> <p>Geratur, inquit: ipse quod exhibui manu</p> <p>Tibi aes, oportet id pedibus ut exigam.</p> <p>.</p> </div> </div> <div xml:id="F2-17"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F2-17-1"> <head> XVII. </head> <epigraph> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> Ni gorre posiezi, ni beſ daerva doma doghi.</p> <p>Nec lucum recidito, nec sine lignis domum revertitor.</p> </epigraph> <argument> <p> <hi>Rustici duo, et Silva.</hi> </p> </argument> <p>Silvae inquiebat rusticus: te ut caederem,</p> <p>Allata fuerat haec securis; mitius</p> <p>At tecum agemus: cresce, cum quid aridi</p> <p>Mox exhibebis, praecidetur. Potes tamen</p> <p>Et nunc viridium, Silva dixit, quidpiam 5</p> <p>Mihi quod redundat brachiorum tollere,</p> <p>Domumque fascem ni tuleris, ages male.</p> <p>Intactum at ille porro deseruit nemus.</p> <p>Mox venit alter cum securi rusticus, 10</p> <p>Silvaeque dixit: omnis ab radicibus </p> <p>Caederis hodie: Cogita id maturius,</p> <p>Huc inquit illa, namque quod magnum semel,</p> <p>Si me recidas integram, lucrum feres,</p> <p>Tibi haud redibit amplius; at identidem 15</p> <p>Si me securis caedat indulgentior</p> <p>Feres minora lucra, sed perennia.</p> <p>Recte monebat Silva; at hic non audiit.</p> <p>Quid inde? Uterque poenas imprudentiae</p> <p>Dedit: ille ligna succisurus post dies 20</p> <p>Dum paucos remeat, reperit exsectum nemus.</p> <p>Hic comparata ingenti lignorum strue</p> <p>Large super foco reponebat, perin-</p> <p>de ac nullo ea essent defutura tempore.</p> <p>Absumpta spatio cum fuere at unius 25</p> <p>Anni, suopte didicit exemplo miser,</p> <p>Quam stulte agebat, omne cum secuit nemus.</p> <p>Haec scripta et illis, qui lucrari negligunt.</p> <p>Illisque, cupiunt qui lucrari immanius.</p> <p> <hi>Priciza XVII.</hi> </p> <p> <hi>Pr. Ni gore posjezi, ni beſ darvâ doma doghi.</hi> </p> <p> <hi>Dva Segljana, i Gaj.</hi> </p> <p>ſa tebe posjechi, Gori ova vegljasce</p> <p> Rataj, ſcegljeſ vechi donesen biasce,</p> <p>Boglichju al s' tobom bit; rasti, kad suha scto</p> <p> Uſbudesc objavit, samachjut' odsjech tô</p> <p>Komu ona: i od ſeleni' sctogodi granâ ti, 5</p> <p> ſaliho sctoe meni moſc i sad dighnuti,</p> <p>I arghjavo cinisc ti, ak odnjet nech breme</p> <p> Nehtjeju on teghnuti, djelise ſa tjeme.</p> <p>S' sjekirom doleti pak drughi, i velj tâ, 10</p> <p> Na ſemglju imasc ti danas bit metnuta.</p> <p>Kom ona: misli ti boglje tô, ja vegljut, </p> <p> Veglju er kû iſvaditi koris chjesc jedan put,</p> <p>Do ſcilâ svu posjech budescme ti kada,</p> <p> Nechjese k' tebi vech povratit iakda. 15</p> <p>Nu akome sjechi kad ter kad budesc ti</p> <p> Magnechjesc s' tim stechi, al stavne koristi.</p> <p>Dobroga svjetova Gora, al necju on.</p> <p> Scto donje stvar ova? Od obih napokon</p> <p>Nesvjes pedepsana vidjese, er hodechi 20</p> <p> Nakon malo dana ovi darva sjechi,</p> <p>Naghje posjecen gaj; a darvâ buduchi</p> <p> Skupio mnogo taj, plahoih ù kuchi</p> <p>Tako gorj, kao nighda dachje nestat.</p> <p> Al kad sva, ostao damu ne bj ni bat, 25</p> <p>Bj ù godin stratio, s' sctetom svôm spoſna vaj!</p> <p> Koe ludo cinio, posjece kad vas gaj.</p> <p>Ovo onim, ki tlace male fajde, htih rech,</p> <p> I onim, ki jace htjelibi oncjas stech.</p> <p> <hi>Pripov. XVII.</hi> </p> <p>Ni Gorre posjezi, ni beſ daervâ Domma doghi.</p> <p> <hi>Dva Segljanninâ, i Gorra.</hi> </p> <p>Da sjecem, da kossim ja tebbe, tad Gorri</p> <p> Sjekirru donossim, Segliannin govorri:</p> <p>Blagochie mê Lize s' tobbome svegh bitti,</p> <p> Tvê sjechiu granizze, cîm buddesc râstiti.</p> <p>Mollimte, ne sctedi mê Grane ſelenne, 5</p> <p> Gorramu bessjeddi, posiezi vech menne;</p> <p>U glâſmu ter klicce, mnosg daervâ put stana</p> <p> Lud nosi Ciovjece moijeh od Granâ.</p> <p>Granizze svôij Gorri nehochje possjechi: 10</p> <p> Drughijoij govorri sjekirrom prjetechi:</p> <p>Desnizza nemilla s' tobbomchie mâ bitti,</p> <p> Sjechiute do sgilâ, hochjute svaerſcitti.</p> <p>Saercitſe nie trjebi, Goramu bessjeddi,</p> <p> Gorrechie bit tebbi, vaerscitme ne sljedi.15</p> <p>Ti cinit dobiti jednomchjesc raslike,</p> <p> Tebbichiesc primiti nù sctette velike;</p> <p>Cîm menne s' blaggosti ti buddesc occisti</p> <p> Magnechie bit dosti, nu sa svegh koristi.</p> <p>Nebudde sluscjatti sctò Gora bessjeddi, 20</p> <p> Saerdittoſ immatti prottiva gnoj sljedi.</p> <p>Tad obba dvojzza saplatit usbuddu</p> <p> Sgjallosna vech Liza nesvjesnu poscjuddu.</p> <p>Sa daervâ posjechi samanſe kî vrâti</p> <p> Ù saerzu jad vechi tad budde kuscjatti 25</p> <p>Drughije hottjo mnosg daervâ gorrjetti,</p> <p>Immattjh zjennio dôk budde sgivjeti.</p> <p>Cîm daervâ nestaje kê gorjet usbudde,</p> <p> Samanſe tad kaje, sgiallechi svê trude;</p> </div> </div> <div xml:id="F2-18"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F2-18-1"> <head> XVIII. </head> <epigraph> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> Dobroje posvirit, i ſa pas ſadjestit.</p> <p>Et calamos inflare bene est, et subdere zonae.</p> </epigraph> <argument> <p> <hi>Citharoedus.</hi> </p> </argument> <p>Dumtaxat unum tibiis qui didicerat</p> <p>Modum canere, solebat e loco in locum</p> <p>Cursare, victum hinc quaeritans tenuem sibi.</p> <p>Cum cantilena rite numeros ad suos</p> <p>Cani absoluta fuerat, illico tibiam 5</p> <p>Zonae subiciens colligebat quod stipis</p> <p>Quisque obtulisset; cumque laudis plurimum</p> <p>Sic cantitando compararet undique, </p> <p>Pluris valere se putabat et suo</p> <p>Canere arbitratu coepit et alios modos. 10</p> <p>At cum fuissent absoni, nec gratiae</p> <p>Hic quicquam inesset, omnibus contemptui</p> <p>Dehinc esse coepit; nec dabatur amplius</p> <p>A plebe inepto quidpiam tibicini.</p> <p>At si, quod ante permodeste fecerat, 15</p> <p>Contentus una cantilena subdere</p> <p>Zonae, ut cecinerat, perstitisset tibiam,</p> <p>In posterorum non abisset fabulam.</p> <p> <emph>Servare oportet rebus in cunctis modum,</emph> </p> <p> <emph>Intraque certos se tenere limites. </emph>20</p> <p>XVIII.</p> <p>Pr. Dobroje posvirit, i ſa pâs ſadjesti.</p> <p> <hi>Sviralaz.</hi> </p> <p>Njeki jedinu svôm ki dobro ſdruscjasce</p> <p> Pjevcizu svirokom, i timse hragnasce,</p> <p>Iſ mjesta hoditi opchjasce ù misto.</p> <p> Kadaju sviriti onbi paka pristo,</p> <p>Sviroku udigl svû ſa pasbi ſadio, 5</p> <p> Onbi isti paka tù pokupit stupio</p> <p>Scto bimu svak mjedi povoglno davao.</p> <p> Cim pjet tako sljedi, svud hvale stekao</p> <p>Ne mallo biasce; al sebe er istoga</p> <p> On vech pocignasce zjenit iſa toga 10</p> <p>I svoim pjesnima sluſciti stadese.</p> <p> Ali niscta ù gnima ugljudno cjujese,</p> <p>Gnega svi tlaciti pocesce, i vechjese</p> <p> Ù puku kupiti ne vidi on pjeneſe.</p> <p>Odjedne nu da on pjevke ſadovogljen 15</p> <p> (Cignasce scto priklon odprie, i mogljen) </p> <p>Sljedioje pjevat, a i ſa pjegna ſa pâs</p> <p> Sviroku ſadjevat, nebj imo ruſcjan ghlas.</p> <p>Trjebaje ù stvarih svih svoj nacin darſcjati,</p> <p> I nighdase iſ svoih mejascjâ djegljati. 20 </p> <p>I tadje viddjo s'sctettome svôm prece, 30</p> <p> Dae ludo cinjo, sctò Gorru svu sjece.</p> <p>"Onnijem ovvoje, kî dobit nehaju,</p> <p> I s' trudom dni svoje s' dobiti kî traju.“</p> <p> <hi>Pripov.</hi> <hi>XVIII.</hi> </p> <p>Dobroje posvirit, i sa paâſ sadjestit.</p> <p> <hi>Glumaz.</hi> </p> <p>Kî s' jednijem ummje rommonnom sviriti,</p> <p> Da hranu dobbje, skittose po svîti:</p> <p>Cîm svirit dospîva, kuppechi dinare,</p> <p> Svû sa paâſ sadîva Sviroku tadare;</p> <p>Er Pukom odasvud hvaglienje tad bio, 5</p> <p> Odvisce Ciovjek lud sam sebbe zjennio,</p> <p>Svakkijem ponossit hvalami, vesseo</p> <p> Rasliko rammonnit po Svjetu pocceo:</p> <p>Nesrechjan cîm budde neugodno sviriti,</p> <p>Gneggovve tad trude svak pocce tlaccitti; 10</p> <p>Nie kochie penessa podjelit Cjovîku,</p> <p> Sgjallostan s' udessa bittichje sa vjku.</p> <p>Nù daje hottjo cinnitti kô prie,</p> <p> I surlu sadijo, kad svirit dospije</p> <p>Nebise sad s' gnime, scialljo Puk svudda 15</p> <p> Nittibi gnem imme Cjovjeka do luda.</p> <p>"Stvar svakka triebaje, da svaerhu svoju imma,</p> <p> Er stavnoſ takaje, red stvarjm u svjma.“</p> </div> </div> <div xml:id="F2-19"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F2-19-1"> <head> XIX. </head> <epigraph> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> Plodnaje ſemglja, koju gospodar plesce.</p> <p>Id solum est fertile, quod dominus calcat.</p> </epigraph> <argument> <p> <hi>Duo praedia.</hi> </p> </argument> <p>Vicina dominis sub duobus praedia</p> <p>Duo fuere; sed minus quod altero</p> <p>Se porrigebat possidenti maximos</p> <p>Fructus quotannis afferebat, latius</p> <p>Dum quod patebat parciores funderet. 5</p> <p>Foecunditatis major hujus invidus</p> <p>Fundum allocutus his minorem dicitur.</p> <p>Tam mira, sodes, ista dic feracitas</p> <p>Tua unde veniat, semper ut me copia</p> <p>Frugum antecellas, qui praeeo te finibus? 10</p> <p>Huic ille: credo, provenire, gressibus</p> <p>Quod saepe solers me terit dominus suis.</p> <p>Tunc alter: immo sic premendo idoneum</p> <p>Minus te ad illam reddidisset copiam.</p> <p>Ne porro credas; namque me quoties adit 15</p> <p>Haud otiosis gressibus perambulat.</p> <p>Nunc falce ramos amputantem inutiles,</p> <p>Nunc stercorantem video; cumque deficit</p> <p>Humor, propinquo per canalem e flumine</p> <p>Deducit undam, nunc maritat vitibus 20</p> <p>Ulmos, ligone nunc iners rumpit solum.</p> <p>Haec ille discens, en, ait, quid fertilem</p> <p>Te reddit adeo, quidque me depauperat,</p> <p>Quem vix in anno dominus invisit semel.</p> <p> <hi>Priciza XIX.</hi> </p> <p>Pr. Plodnaje ſemglja, koju Gospodar plesce.</p> <p> <hi>Dvije basctine.</hi> </p> <p>Na bliſu kê jesu jedna od drughe dvim</p> <p>Podloſcne dvjesu basctine Gosparim,</p> <p>Od gnih kâ biasce magna, Gosparu svôm</p> <p> Svakoje davasce godineplod s' varkom</p> <p>Cim vechja lakoma svomuse kaſasce, 5</p> <p> Plodnosti toj veoma ova ſaighjasce</p> <p>I ghlasje, da rece gnoj tako, odkle tâ</p> <p> Obilnostse stece tebi cjudnovata,</p> <p>Da mene svghjer ti ù plodu prihodisc,</p> <p> Kâ ù prostranosti prihodim tebe trisc 10</p> <p>Koj magna: s' tôga to ja mnim dase ſghaghja,</p> <p>Er Gospar moj cesto plesceme, i pohaghja.</p> <p>Gnoj vechja: pace tô tebi plodnu magne</p> <p> Cinilobi cesto gospara plesagne.</p> <p>Nie tako, prostimi, et kadme pohodi, 15</p> <p> Sadaga vidim ja s' kosorom hasctriti</p> <p>Od granâ ſaliscja, sad ſemglju ghnoiti,</p> <p> Susce ù saviscne, na sunza ſahodu</p> <p>Iſ rjeke on bliscno svarchje na me vodu,</p> <p> Sad loſu na briste pegne, kopacjam sad 20</p> <p>Na braſdi gnime tê raſbia sprjed, i ſad. </p> <p> Tad vechja: eto s' scta ti raghjasc, a ne ja,</p> <p>Kû svega godiscta jednom Gospar vighja.</p> <p> <hi>Pripov. XIX.</hi> </p> <p> <hi>Plodnaje ſemglja, koju Gospodar plesce.</hi> </p> <p> <hi>Dvije Basctine.</hi> </p> <p>U jednom Livaddi dvije bjehu Basctine,</p> <p> Kîjeh Gospar naſadi kroſ hittre nacine;</p> <p>Kâ Magnja jest bila, plod vechi davala,</p> <p> Magneje ploddilla, vechiasſe kâ svala.</p> <p>Obbilnoſ viddechi tu, magnoj savidi, 5</p> <p> Pri svojom nesrechi sgiallosna besssîdi:</p> <p>Rezzimi, mâ Milla, ne mnogho velika, </p> <p> Kakossi ploddilla tâ vochja raslikâ?</p> <p>Snasc, sascto ploddnija, druggajoij govorri,</p> <p> Od tebbe jesam ja, sctò ploddi tvî gorri? 10</p> <p>Moj Gospar er cesto pomgniv – me pohoddi,</p> <p> I plesce svè mjesto, gdje stuppaj dohoddi.</p> <p>Kad tako plescete, vechiajoij govorri,</p> <p> Od tvoje jes sctette, cîm stuppaj umorri.</p> <p>Tebbje to cjuddo, sctò ciujesc od menne, 15</p> <p> Varraſc-ſe sad ludo s' tvê misli himbenne;</p> <p>Ikada nehoddi moj Gospar saludu,</p> <p> I svissu moij ploddi gneggovvom po trudu:</p> <p>Savisgne Granizze sad sjece: sad gnoij,</p> <p> Radosno mê Lize sad viddjet nastoij. 20</p> <p>Ispigna viſoke sad Losse na Dube</p> <p> I ſemglje sciroke s' rallome prodube.</p> <p>Sctò cinni, vêch viddim, svè tvoje ploddnosti,</p> <p> Tvôm srechi savidim, i tvojoj raddosti.</p> <p>Môm vajmeh nesgoddi! Zjelo isctom u Ljetti 25</p> <p> Cîm Gospar prohoddi, buddeme vidjetti.</p> </div> </div> <div xml:id="F2-20"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F2-20-1"> <head>XX.</head> <epigraph> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> Majka kchjerzu kara, a nevjesti prigovara.</p> <p>Mater dum filiam corrigit, nurum intendit.</p> </epigraph> <argument> <p> <hi>Socrus, et Nurus.</hi> </p> </argument> <p>Matrona raptum morte plorabat virum;</p> <p>At quo dolorem ferret aequius, duo</p> <p>Recte fuerunt instituti liberi.</p> <p>Permisit uni, conjugalis foedera</p> <p>Thalami ut iniret; apta nondum huic vinculo 5</p> <p>Erat decennis elegans virguncula.</p> <p>Cum negligenter admodum in domesticis</p> <p>Se gerere rebus cerneret nurum socrus,</p> <p>Hanc corrigendi callida capessit viam.</p> <p>Si forte in otio illa peregisset diem, 10</p> <p>Incuriaque vitreum vel vasculum</p> <p>Fregisset aliquod, ligna vel profusius</p> <p>Quam par camino reposuisset, ocyus</p> <p>Parens severis increpabat filiam</p> <p>Dictis; at ipsa ut posset audire id nurus. 15</p> <p>Hoc illa pacto se notari sentiens,</p> <p>Dum nata prorsus innocens reprenditur,</p> <p>Redire sensim coepit ad frugem bonam,</p> <p>Socrumque posthac (rara quae concordia)</p> <p>Amore semper prosecuta est maxima. 20</p> <p> <emph>In corrigendo dato locum prudentiae</emph>:</p> <p> <emph>Hac destituti quempiam ne corrigant</emph>.</p> <p>.</p> <p> <hi>Pripov. XX.</hi> </p> <p>Majka kcjerzu kara, a Nevjesti prigovara.</p> <p> <hi>Svekaerva, i Nevjesta.</hi> </p> <p>Isgubbi Gospoja kad Musgia dragoga</p> <p> Bèſ Mira, pokoja sgivjela jest s' toga:</p> <p>Magnije jad vrîdi, jest lahxscia gnoj bolleſ,</p> <p> Dva Sina cîm viddi, kijêm svakki jest urreſ.</p> <p>Doppusti jednomu raddosne zijech cesti 5</p> <p> Usbudde da k' Domu Gljubovzu doveſti</p> <p>Mlaghjahna vessela gnoj kcjerza ghisdavva,</p> <p> Kâ joscte nesrella sa Pirnijeh sabavâ</p> <p>Nevjestu cîm viddi nepomno truditi,</p> <p> S' velikom gnu slîdi hittosti korritti 10</p> <p>Ugodno gnoj nie truditi vech krati,</p> <p> Sud sklenni rasbije, mnosg daervâ potratti:</p> <p>Kcjer Matti tadara s' osctrinom opsuje,</p> <p> Gnoj prjeti, gnù kara, nevjesta da ciuje.</p> <p>Ocitto dase gnoj to snauch, bessjddi, 15</p> <p> I kcjerzi pravednoj saerzese da vrîdi; </p> <p>Isgledje gnoj pravi pomgnivo sctò kuſcia,</p> <p> I punna gliubavi Svekaervu svû sluſcia.</p> <p>"Prikarat nesmije druggoga na svjeti,</p> <p> Rasboran ko nie, ki nejma pameti.“ 20</p> </div> </div> <div xml:id="F2-21"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F2-21-1"> <head> XXI. </head> <epigraph> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> Tko hochje cjasno, nemosce lasno.</p> <p> <hi>Non est ejusdem et honeste, et facile agere.</hi> </p> </epigraph> <argument> <p> <hi>Caper, et Onager.</hi> </p> </argument> <p>Vitis tenello palmite repletus Caper</p> <p>Ad amnis oram defluentis aspero</p> <p>Sub monte venit; utque libatis sitim</p> <p>Detraxit undis, inter abruptas jugis</p> <p>Cautes Onagrum rariora conspicit 5</p> <p>Labore magno divellentem gramina.</p> <p>Tum sic locutus: cur adeo sterili in jugo</p> <p>Depascis herbam, nec miser quaeris tuo</p> <p>Jucundiora nutrimenta corpori?</p> <p>Huic Onager: alia praeter has rupes loca 10</p> <p>Haud video circum, negligoque quaerere.</p> <p>Heic difficulter pasco; sed quod victui</p> <p>Sat est reperio. Ego vero, reddidit Caper,</p> <p>Facillimeque, largiterque nutrior.</p> <p>Haud longe agellus est virente consitus 15</p> <p>Messe; est novello quae superbit palmite</p> <p>Vinea: me utroque perlevi saltu infero,</p> <p>Et delicatis expleo famem cibis:</p> <p>Et ipse posses experiri ... Onager negat,</p> <p>Se velle facere, jus quod alienum vetat, 20</p> <p>Tenuique malle victitare gramine</p> <p>Alterius absque damno, quam cum injuria</p> <p>Repleri opipare. Tum Caper, quod anxium,</p> <p>Ait, religio reddit ita animum tibi,</p> <p>Haud porro miror; nam genere vili es satus: 25</p> <p>Nobilior ego te liberor ab isto metu,</p> <p>Utorque jure jam quaesito; vivere</p> <p>In sterili tute perge solitudine.</p> <p>Ad turpia facilis, aspera ad honestum est via.</p> <p> <hi>Priciza XXI.</hi> </p> <p>Pr. Tko hochje cjasno, nemoſce lasno.</p> <p> <hi>Jaraz, i Oso divj.</hi> </p> <p>Ki dobro glad loſe mladikam ſajaſi</p> <p> Smradglive musc koſe na rjeku dolaſi</p> <p>Iſadna kridglive kâ goreiſvirasce,</p> <p> I ſceghju s' tê ſcive vode u scto gasasce,</p> <p>Vidje Osla, ki s' mnogo truda meu hridima 5</p> <p> Trave sctoje mogo darpgljasce ſubima.</p> <p>Pak velj: ſascto ti ù stranu tac goloj</p> <p> Pasesc, nit iskati ſa bogli bitak tvoj</p> <p>Gresc mjesto ù drugo kô obilnu paoscju vech?</p> <p> Kom Osal ovako: pravochjut' ovo rech. 10</p> <p>Ù okol druga ja, hridi raſmi ovih,</p> <p> Nevidim mjestia, nit marim ſnat ſa gnih</p> <p>Mucno pasem goi, alse hrane sctoje</p> <p> Dostami nahodi. A ja pak svesctoje</p> <p>Pasce obilate, gnem Jaraz, beſ truda 15</p> <p> Imaneti, moj brate, sitae i mâ poſcjuda.</p> <p>Selena jes gniva bliſu, kise i novima</p> <p> Bjesno raſplodiva Vinograd prutima,</p> <p>Tù skoknem, i jescjam ljepimse sitim ja,</p> <p>Mogobi i ti, ſnam ..kom Osal, mâ voglja 20</p> <p>Nie to ciniti, sctoje proch pravizi,</p> <p> I ò malloj ſciviti volim ja travizi,</p> <p>Beſ sctete icie, s' tughjom negh sctetome</p> <p> Gostitse oblinie. Tad Jaraz: ti s' tome</p> <p>Scto griſcgnom na dusci ſcivesc, nj cjuditse, 25</p> <p> Traghte er priprost ruſci, ja tô nestrascimse,</p> <p>Vele boglje ersamse rodio, nego ti,</p> <p> I kô moim jescjamse hochju tim sluſciti.</p> <p>ſcivi ti ù samochi neplodnoj. Lasanje</p> <p> Put na ſlo ſa prochi, na dobro trudanje. 30</p> <p> <hi>Pripov. XXI.</hi> </p> <p>Tko hochie cjaâſno, nemosge laſno.</p> <p> <hi>Jarraz, i Divij Osò.</hi> </p> <p>Cîm Jarraz mnosg pruchjâ pohleppan isije,</p> <p> Kraj vira tekuchja dohoddi da pie.</p> <p>Baerdaste kod hridi, Troskotta ghdj pase</p> <p> Tovarra tuj viddi, ter s' gnime rugaſe.</p> <p>Kê tvêsu privare! Sctò ne isctesc ti sade 5</p> <p> Sgjallosni Magarre, ploddnije Livadde?</p> <p>Ovvijeh van Hridi sa druggo nemarim,</p> <p> Osòmu bessjddi, nekkaſe privarrim:</p> <p>Ovuda pastitti nemallo ja trudim,</p> <p> Obbilno hraniti, buddemſe kô sgjudim. 10</p> <p>Boglije moj uddes, tad Jarraz govorri,</p> <p> Svakkame sretta ceſ, isctame nemorri.</p> <p>Jest ovdi Livadda, sgittomſe kâ kitti,</p> <p> I pruchjâ jest Mlada,da menne naſitti;</p> <p>K' gnôm buddem ugljesti, slatkose da sgivim,15</p> <p> S' obbilne ter ciesti mû lacnoſ samirim.</p> <p>Istose ti hrani <gap/> cinnitti nemoghu</p> <p> Sctò tughja Prav brani, prottiva rasloghu</p> <p>Recce Osò, drasgije menniſe hranitti,</p> <p> Od sctette sctò nie druggomu na Svîti. 20</p> <p>Tad Jarraz: Nie cjudda sctò tako govvorriſc,</p> <p> Saerzasi kad luda, starhomſe kad morriſc,</p> <p>Potiscten ti jesi, s' teggasi strasciv ti,</p> <p> Plemstvote ne reſi ko menne na Svîti</p> <p>Sgivjeti jur slidi, kô vellisc, slobboddan, 25</p> <p> Nikkotti savidi tvoj uddeſ sgiallostan.</p> <p>"Sa stechi ruſcnosti put laſan uſbudde,</p> <p>Na trudan sadosti kijem skladne posgjudde.“</p> </div> </div> <div xml:id="F2-22"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F2-22-1"> <head> XXII. </head> <epigraph> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> Nje leſcechjegha svjeta.</p> <p>Ignaviae nusquam locus.</p> </epigraph> <argument> <p> <hi>Homo somnians.</hi> </p> </argument> <p>Vir dives escis, otioque deditus</p> <p>Cum dissipasset pingue patrimonium,</p> <p>Summa gravari coepit indigentia;</p> <p>Nec tamen ut ageret quidpiam, quo acquireret </p> <p>Victum, excitari poterat: ignavissimum 5</p> <p>Vitae prioris mollitudo fecerat.</p> <p>Hic nocte quadam somniavit auream</p> <p>Se repperisse gazam; eamque avide sinu</p> <p>Collectam utraque, ut sibi videbatur, manu</p> <p>Stringebat arcte, divitemque ut antea 10</p> <p>Jamjam futurum se putabat; excitus</p> <p>At ille somno nil opum excusso sinu</p> <p>Invenit: iterum, tertioque illuditur</p> <p>Dum visu eodem, precibus oravit Deos,</p> <p>Vero aequiores tandem ut aliquando suae 15</p> <p>Mendicitati subvenirent somnio.</p> <p>Hoc insequenti nocte responsum tulit:</p> <p>Voti esse compos si velit, se exerceat</p> <p>Labore vero, noveritque desides</p> <p>Rem somniare, industrios acquirere. 20</p> <p> <hi>Priciza XXII.</hi> </p> <p>Pr. Nie leſcechjega Svjeta.</p> <p> <hi>Cjovjek Snjevalaz.</hi> </p> <p>Njeki na làs ki dât vas bj i na Pjesce</p> <p> Imatak cim bogat rasuo ocin bjesce,</p> <p>Potrebamse ù veglim poce nahoditi:</p> <p> Nisctaga al sa svim tim moſce raſbuditi</p> <p>Da s' cimchje ſcivjeti posla cini kôga: 5</p> <p>Tac mekosga iscteti ſcivota staroga.</p> <p>Da blago jednu noch gnemuse snjevasce</p> <p> Naghje, i sa svu moch tvardoga darſcjasce</p> <p>Rukami obima stisnuta, ida bogat,</p> <p> Kao prie, bit ima on zjeni drughi krat. 10</p> <p>Raſbughjen al blaga nenaghje sebi skut</p> <p> Stresajuch: varaga cim drughi, i trechi put</p> <p>Tô iſto vighjenje, Bogove moli on</p> <p> Istino da snjenje poscjljumu napokon,</p> <p>Na gnegovo i da se budu ubosctvo ganut. 15</p> <p>Sljedechju ovase noch rjecmu dade cjut.</p> <p>Do kraja doch ako svih hochje poſcjudâ</p> <p> Beſ zkniti svakako hitise da truda,</p> <p>I nek ſna, ljenomu da blago snj...se,</p> <p> A da umotvornomu samomu stjezase. 20</p> <p> <hi>Pripov. XXII.</hi> </p> <p>Nie lescechiega Svjeta.</p> <p> <hi>Cjovjek Snjevajuchi.</hi> </p> <p>Ispraſsne gliubio kî Ciovjek pokoje,</p> <p> Occinstvo strattjo bogatto sve svoje;</p> <p>Kad vajmeh odsvudde stesgiuga nevoglie,</p> <p> Usrocci sve trude, tesckoga sve coglie:</p> <p>Pò jadnom naccinu, pò mallom Pameti 5</p> <p> Obgliubi Lottrinu, Ljennosti na Svjeti</p> <p>Nesrechje rad svoje snjellòsse Cjovîku</p> <p> Da Blago stekoje, dae cestiti sa vjku; </p> <p>Pohlepno vechie – krat zjeniga stiſnutti,</p> <p>Dachie opet bit Bogat ù Saerzu svôm chjuti.10</p> <p>Nù cîmſe probudi, sve Blago nestaje,</p> <p> U samom posgjuddi pohleppan ostaje.</p> <p>Al' kada krat – trechi jednaki san snijo,</p> <p> Da mosge to stechi Boggovve mollio:</p> <p>Nevolgne na Smuchje damuſe smilluju 15</p> <p> Svê molbe gorruchje millosno da ciuju.</p> <p>Cîm doghje drugha noch, odgovvor primjo,</p> <p> Dachie immat svù pommoch, kadabi trudjo;</p> <p>I dachie tad posnat sa svoju neſrechiu,</p> <p> Da lottar nechie immat pomgnivi, sctò stjecciu.20</p> </div> </div> <div xml:id="F2-23"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F2-23-1"> <head> XXIII. </head> <epigraph> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> Nevoglja redom gre.</p> <p>Calamitas ordinatim procedit.</p> </epigraph> <argument> <p>Ranae ob siccitatem mortuae.</p> </argument> <p>Coenosa circum stagna cum audirent gravem</p> <p>Ranae tumultum, sustulere luridum,</p> <p>Percuriosae scire quid foret, caput.</p> <p>Jamque e querelis interire frigore</p> <p>Lupum, fameque sentiunt: tum gurgitis 5</p> <p>Sese in profundam deferunt voraginem.</p> <p>Alio deinde rumor alius tempore</p> <p>Supra paludem coepit increbrescere.</p> <p>Illae efferentes, ut prius, caput vident</p> <p>Rapacis ungue vulturis miserrimam 10</p> <p>Ferri per auras alitem, quam proximi</p> <p>Tepor priorem veris evocaverat.</p> <p>Referunt in imum se paludis alveum,</p> <p>Hoc se arbitrantes perbeatas in loco.</p> <p>Cum praeterisset ver, ab aestu coeperat 15</p> <p>Ardere tellus, Siriique saevius</p> <p>Astro furente deperibat fontibus</p> <p>Humor, lacusque coepit ipse contrahi</p> <p>Primum, brevique mox perustus aruit.</p> <p>Siccis misellae sedibus tunc emori. 20</p> <p>Coepere ranae, calamitasque et his suo</p> <p>Acerba venit ordinatim tempore.</p> <p> <emph>Aerumna quoties alteri supervenit,</emph> </p> <p>Tuam tibi pariter imminere cogita,</p> <p> <emph>Miserosque prompta subleva, si potes, ope.</emph> 25</p> <p> <hi>Priciza XXIII.</hi> </p> <p>Pr. Nevoglja redom grè.</p> <p> <hi>ſcjabe martve rad susce.</hi> </p> <p>ſcjabe strascni urnebes loque oko blatave</p> <p> Cjujuch, ſa ſnat scto jes, diſcju uſgori glave.</p> <p>Vide, da vuk jedan od ſime, i ghlada</p> <p> Sopisajuch bjedan ſavjeva, i jada- </p> <p>Ù dnose ſatime duboko ſabisce. 5</p> <p> Nakon kratko al vrime krjesct se opet uſdiſce,</p> <p>Krjesct varh loque iste: one, kao prie,</p> <p> Glavu iſnose varh tê vode pospjescnie.</p> <p>Vide, ghdi grabechi osctrom ù cjapeti</p> <p> Sep ptizu nosechi po nebu scgnom leti 10</p> <p>Malahnu tû ptizu, kû mlakos prolitja</p> <p> Tisnu nesrechnizu iſ svoga ſabitja.</p> <p>Opetse ùskrovene ponore sputisce,</p> <p> Mjestu ù tem blaſcene zjenechse odvisce.</p> <p>Kad proghje proljechje, na ljeto parſciti, 15</p> <p> I cim sve to vechje ù nacin sarditi</p> <p>ſvjeſdopas silni ti na ſemglju oghagn mechje</p> <p> Vrugljese susciti, i blato leſcechje</p> <p>Skrativat pocese najparvo, sasvime</p> <p> Prisusci doklese prem ù mallo vrime. 20</p> <p>Tad tuſcne ù suhu mrjet pocesce, i svakoj</p> <p> Vidjese ſla doprjet nesrechja na rôk svoj.</p> <p>Kad doghje ſlo druſim, mni dachje i tebi doch,</p> <p> I ako moſc kû gnim, nebud ljen dat pomoch</p> <p> <hi>Pripov. XXIII.</hi> </p> <p> Nevoglia redom gre.</p> <p> <hi>Sgjabbe po Susci Maertve.</hi> </p> <p>Po Blattu sgiamorit cîm Sgjabbe slusciaju,</p> <p> Sve buddu van isit, bit sctochie, da snaju;</p> <p>Usbuddu sacjutti Vuk tusgi ghdje tada,</p> <p> Daje uddes zaerhnutti rad Sime, rad glada.</p> <p>K' Dubbokoj Propâſsti sctò mosge baersgije, 5</p> <p> Zijech strascne pripâsti Sgiabbaſe sakrije.</p> <p>Ù druggôm nù cjassu bukkaſe kâ sgoddi?</p> <p> Svè skuppom islassu snat sctose dogoddi.</p> <p>Gleddaju lettjetti Pticcinu grabechju,</p> <p> Ù hude cjapeti sa gorru nesrechiu, 10</p> <p>Upalla Garlizze, Proljettni dan kadà</p> <p> Ukaſge svê Lize vaerh Gorâ, Livaddâ;</p> <p>Ù Blatto kô prie tad skuppom opeta</p> <p> Svakkaſe sabije, ghdjejh isctane smeta.</p> <p>Cîm proghje Proli<abbr>etc</abbr>hie, sva Semglia gorrjella, 15</p> <p> Zijech hude nesrechje prisusciu sva Vrellâ</p> <p>Kad voda nestaje po Blattu svudjera,</p> <p> Tad Sgjabba zaerklaje dnò suha jezzera.</p> <p>"Naredbom od Nebbi kad doghie nesrechja</p> <p> Promisli da tebbi spravgljase josc vechia. 20</p> <p>Ako immaſc kê mochi, sctò nie po sctetti,</p> <p>Pospjescne pomochi daj tusgnôm na Svjeti.“</p> </div> </div> <div xml:id="F2-24"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F2-24-1"> <head> XXIV. </head> <epigraph> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> Ghladna macka misce lovj. </p> <p> Felis esuriens mures capit.</p> </epigraph> <argument> <p> <hi>Duo feles, et duo rustici.</hi> </p> </argument> <p>Ut segentem agricolae conditam ab rapacibus</p> <p>Servare possent muribus, feles sibi</p> <p>Una creatos matre comparaverant.</p> <p>Hic nutriebat parcius, feli daret</p> <p>Si multa, mures haud capturum existimans. 5</p> <p>Nec porro sua fefellit hominem mens, cati</p> <p>Nec cura vacuum farcientis muribus</p> <p>Ventrem quotidie: quidqud ergo in cellulam</p> <p>Erat repostum messis, intactum fuit:</p> <p>Pars quaestuose venditur, in domesticos 10</p> <p>Servatur usus altera. Haud sic rusticus</p> <p>Se gessit alter; namque largioribus</p> <p>Ut semet escis, sic et ipsum pascere</p> <p>Catum solebat plenius. Quid interim</p> <p>Evenit illi? Fele non mures suo 15</p> <p>Capiente, partem devorasse comperit</p> <p>Hoc messis, aliam corrupisse pessume.</p> <p> <emph>Ad opera egestas sternit egregia viam</emph>.</p> <p> <hi>Priciza XXIV.</hi> </p> <p>Pr. Ghladna macka misce lovj.</p> <p> <hi>Dva Macka, i dva Segljanina.</hi> </p> <p>ſcitâ od raſlizjeh jur ſcetvu spremjenu</p> <p> Da miscjâ [...] shrane iſbavgljenu</p> <p>Segljana dva iamt ipomacka svaki hti</p> <p> Od onih, kjeh mati skoro ista okoti.</p> <p>Slato ovi hraniga mnech, hitat da misce 5</p> <p> Nechjemu, kadbiga goijo odvisce.</p> <p>Dobro on misljasce, er macjak pol gladan</p> <p> Tarbuh napugnasce miscima svaki dan.</p> <p>Sctogod dake ù spreme bj jesce stavio,</p> <p> Sacjuva ù vrjeme prudno proda dio, 10</p> <p>Drughi ſa domachje ostavi cegljadi.</p> <p> Ovi, er dosta scgvachje, ò inom ne radj,</p> <p>Negh sebe kakochje boglje, i macka gostit.</p> <p> Dogodit nu sctochje gnemuse? Sadchjut rit.</p> <p>Cim gnegov macjak taj nighda misce hita, 15</p> <p> Damu iſjesce vaj! vidi i mnogo ſcita,</p> <p>I dosta isctichjena dachjega van metnut.</p> <p> Na djela hvagljena nevoglja cini put.</p> <p> <hi>Pripov. XXIV.</hi> </p> <p> <hi>Ghladna Macka Misce lovvi.</hi> </p> <p>Dvije Macke, i dva Segljanninâ.</p> <p>Na Strasgiu Seglianni dvije Macke stavviſce</p> <p> Svôm sgittu sahrani, da lovvu sve Misce:</p> <p>Jeddanje hranio svû Macku sctednije</p> <p> Gnù dabi viddio Lovizzu to – prie;</p> <p>Nittise privarri sctò cinni tad ovvi, 5</p> <p> I Macka nemari nêgh Misce da lovvi:</p> <p>Sctoe Sgitta skrovveno, sctò Ciovjek proddoje,</p> <p> I stoij spremjeno sctò kuchie rad svoje.</p> <p>Svû macku drughije kô sebbe hranjo</p> <p> Obbilno, cîm ije sveſctoje skuppio: 10</p> <p>Da sctose dogoddi? Lovvitti cîm nechie</p> <p> Tad Macka; nahoddi da sgitta nie vechie;</p> <p>Usbuddu gristitti sctò Miscij, sctoggodi</p> <p> <emph>.</emph>S' nepomgne sctettiti buddesc tôm sgoddi.</p> <p>"Kad vajmeh umorri Glâd, tugha, Nevoglia,</p> <p> Cjassomſe rastvorri put Djellâ na bogljâ.“</p> </div> </div> <div xml:id="F2-25"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F2-25-1"> <head> XXV. </head> <epigraph> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> Tko ceka, doceka.</p> <p> <hi> Qui sustinet, obtinet.</hi> </p> </epigraph> <argument> <p>Aries, Equus, Bos, et Asinus.</p> </argument> <p>Aries, Asellus, Bos, Equus famelici</p> <p>Sterilem per oram quaeritantes pabula</p> <p>Ibant, fatigatique itinere ad fertilem </p> <p>Venere campum, laeta quem lactentibus</p> <p>Spicis tegebat messis; at quo sepibus, 5</p> <p>Fossaque miseris aditus intercluditur.</p> <p>Equus, Aries, et Bos alio iere, ut sibi</p> <p>Victum pararent, inque solitudine</p> <p>Dum vasta aberrant, e nemore se proripit</p> <p>Lupus, qui Arietem devorat; at improvidus 10</p> <p>Dum Bos paludosum meare vult solum,</p> <p>Defixus haesit in luto; tum Equus fame</p> <p>Confectus, et jam destitutus viribus</p> <p>Efflavit animam: solus at qui manserat</p> <p>Asellus, oram circuibat sedulo 15</p> <p>Scrobis, siqua aditum forte reperiret sibi,</p> <p>Contentus herbae durioris stirpibus,</p> <p>Quae hac, et illac sublegebat: interim</p> <p>Coelo tonante cum procella turbidum</p> <p>Fudisset imbrem, campus ille plurimis 20</p> <p>Natabat undis, quae fluentes undique</p> <p>Fossam replerunt, aggeremque, laxior</p> <p>Qua parte tellus, dimoventes herbido</p> <p>Traxere partem sepium cum cespite,</p> <p>Scrobem profundam penitus aequantes solo 25</p> <p>Patiens adivit tunc Asellus commode</p> <p>Agrum, ciboque se replevit optimo.</p> <p> <emph>Ferendo multa consequere commoda.</emph> </p> <p> <hi>Priciza XXV.</hi> </p> <p>Pr. Tko ceka, i doceka.</p> <p>Ovan, Kogn, Vô, i Tovar.</p> <p>Ovan, Vô, Kogn, Oso po Karsci ighjahu</p> <p> Ghladni (teſcjak poso) i jescju iskahu.</p> <p>Od puta umoreni na svarhu svi losce,</p> <p> Vegljese ſelenj ghdi poglje doghjosce.</p> <p>Scetvase uſdiſasce mljecn?iem klasima, 5</p> <p> Ali tù bragnasce uljesti tuſcnima</p> <p>I potok povechi ù drace, kêsu od svud.</p> <p> Ovan to videchi, Vô, Kogn idu inud.</p> <p>Da scto naghju, i pusta mejsta cim obhode,</p> <p> Vuk garma iſ gusta doleti s' ſle ſgode, 10</p> <p>Sakla, i ù cjas Ovna, naprjed a Vô poghje,</p> <p> Mjesta i htech blatovna malsvjestan da proghje,</p> <p>Ù kalu vas osta ſakopan: kogn poton</p> <p>Umoran ſadosta od ghlada dospi i on.</p> <p>Sam Oso do roka ki toga tù stasce 15</p> <p> Krajem od potoka pomgnivo ghledasce,</p> <p>Biliſe po srechi kud mogo uvuchi,</p> <p> Potvarghje griſechi hrecje, i gnim ſcivuchi.</p> <p>Meghju tô gharmechi buduchise tada</p> <p> S' vihrom daſc povechi iſlio iſnenada 20</p> <p>Napuni pogljese od vodâ velizih,</p> <p> Ù potok kojese toce s' stari' oda svih,</p> <p>Slabia i ghdie bil ſemglja, one odzjepisce</p> <p> Nasapa dobar dil, i ugnga uvalisce.</p> <p>Iſravni kadse put, oso ki ustarpjen bj, 25</p> <p> Ù pogljese uput uvuce, i ljen nebi</p> <p>Dobriemse gostit jescjami, hochli vech.</p> <p>Tko umi uſtarpjen bit, dobrachje on mnoga stech.</p> <p> <hi>Pripov. XXV.</hi> </p> <p>Tko ceka, doceka.</p> <p> <hi>Ovan, Kogn, Voo, i Tovvar.</hi> </p> <p>Kogn, Ovan, Voò, Tovar neploddnom po kraju,</p> <p> Sa pasce nach tadar, laccnisse skittaju:</p> <p>Usbuddu stupiti k' Livaddi tad ploddnoj,</p> <p> Sgittomſe kâ kitti, jest urreſ svakki gnoj.</p> <p>Plotnaioj Ograda s' nemille gnjm ceſti, 5</p> <p> Htjellibi k' gnoj tada nu ſaman ugljesti.</p> <p>Ostavvu te kraje Kogn, Ovan, Voo prece,</p> <p> Drugovdje stuppaje svê svaernu dalecce,</p> <p>Sa nachi pomochi gorkomu svôm vaju</p> <p> Po pustom Samochi gladnise skittaju: 10</p> <p>Gnjh gorrom satjerre sillovit Vuk tadà</p> <p> Ter Ovna proscderre pohlepna zijech glada</p> <p>Voò Mlohav ustaje cîm kalom hodditti,</p> <p> Tuj sabjen ostaje, svaerscechi svê Litti.</p> <p>Pun tughe, slabbosti, pun svakke Neſrechie 15</p> <p> Kogn s' hude laccnoſti zaerknuo jest vechie.</p> <p>Sam Tovar na Svjti, kî sgive, kraj rupâ</p> <p> Cîm budde hodditti, pomgnivo postupa,</p> <p>Tôm Miran ù sgoddi nikkomu tusgiſe,</p> <p> Sctò gaerma nahoddi tvaerdoga, sve grise 20 </p> <p>Veliki daſc padda niſ hridne prodolli,</p> <p> Svà tonne Livadda, vodaſe cîm prolli</p> <p>Napunni svudira sve jamme, vaſ nasâp</p> <p> Plot, semglju sadira, cinnechi kî rassap.</p> <p>Livadde cîm sharra bjeſ vodde nemlila 25</p> <p> Semgliomje tadara sve jamme sravnila.</p> <p>Tôm Tovar ù sgoddi, da laccnoſ naſitti</p> <p> Slobbodno dohoddi k' Livaddi pastitti.</p> <p>"Taerpjetti kî budde slo, tughe, neſrechie</p> <p> S' pravedne posgjudde, slobbodno sve stechje“.</p> </div> </div> <div xml:id="F2-26"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F2-26-1"> <head> XXVI. </head> <epigraph> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> ſaluduje starra Volla ucit orat.</p> <p>Bovem senem frustra arare institues.</p> </epigraph> <argument> <p> <hi>Bos senior.</hi> </p> </argument> <p>Aetas senilis haud discendo idonea.</p> <p>Ut surrogaret alteri, qui perierat</p> <p>Coemit olim rusticus quidam bovem,</p> <p>Jugoque posito protinus jussit solum</p> <p>Adunco aratri sauciare vomere. 5</p> <p>Cum subito arandi sensit ipso in limine</p> <p>Rudem; at docendo posse fieri idoneum</p> <p>Brevi putabat; nilque porro de bovis </p> <p>Senio rimendum, dum sibi hanc operam videt</p> <p>Annosiores exhibere strenue. 10</p> <p>Illi ergo patiens indicare, quo jugum</p> <p>Subire pacto debeat; quo vomerem</p> <p>Trahere, deesset ordo ne sulcis suus.</p> <p>At cum doceri tardiorem agnosceret,</p> <p>Duro edolabat terga fuste, ac desidem 15</p> <p>Stimulo premebat: cum tamen nil talibus.</p> <p>Proficeret, et spes jam perisset funditus,</p> <p>Video quid istuc, inquit: ad aratrum nisi</p> <p>Prima ab juventa quis bovem adsuefecerit,</p> <p>Nequidquam eundem postea instituet senem.20</p> <p> <hi>Priciza XXVI.</hi> </p> <p>Pr. ſaluduje stara vola ucit orat.</p> <p> <hi> Vô star.</hi> </p> <p>Podobna ſa uciti njesu stara ljeta.</p> <p> Rataj ſa staviti na mejsto teleta,</p> <p>Ki lipsa, kupuje Vola udigl drugoga.</p> <p> Pod jaram vratmuje sklonio, i obôga;</p> <p>Da pocne braſditi lemescjom krivime: 5</p> <p> Pocetzim viditi nu bj u parvime,</p> <p>Daje on tomu nevjesct, nu ucechjga misljasce,</p> <p> Ucinit ù mal vjesct dase i on mogasce.</p> <p>Niti Vô sctoje star, on se strasci temu,</p> <p> Er vidi da istu stvar cine i starj gnemu. 10</p> <p>Da?emu, kao vrat podloſcit imasce</p> <p> Jarmu, i poteſat kao lemesc?, kaſasce,</p> <p>Ù ljepu da redu svaka braſda ostaje.</p> <p> Al videch, govidu da pamet tupaje,</p> <p>Tvardim plechja sada udara sctapom – mu, 15</p> <p> Ostanom obada a sad bôk tromomu.</p> <p>Al s' tim necinechi napredka i kakva</p> <p> I ù vjetar videchi da nada poghje sva.</p> <p>Sctoje ovo poſnam sad, rece, nam Vola ti</p> <p> Stara ucise: dokje mlad, trjebgaje uciti. 20</p> <p> <hi>Pripov. XXVI.</hi> </p> <p>ſaluduje starra Volla uccit orat.</p> <p> <hi>Voò Star.</hi> </p> <p>"Sa mochi s' stavnoſti s' naukom truditi</p> <p> Pun krepke jakkosti trjebbaje Mlâd bitti.“</p> <p>Seglianin cuppjo cîm Volla, do mallo</p> <p> Gneggaje hottjo stavvitti pod Rallo:</p> <p>Podobban da nie viddiga vech – krati, 5</p> <p> Posnaga neummje da joscte oratti:</p> <p>Bit dachie sadosti podobban zjennjo,</p> <p> S' gneggovve starroſti nisctaſe ljennjo,</p> <p>Er vidjett on sljedi, da posso ti cinnu</p> <p> I starij Goveddi po hittrom naccinu: 10</p> <p>Ustaerpjen kasgemu kakochie hodditti,</p> <p> Kad jaram vesgemu, kô Rallo nossitti.</p> <p>Posnoje nu kada dâe Lesgjak svegh vechi,</p> <p> Samenga tad badda, bijega niſ Plechi.</p> <p>Uffagne gubbitti Seglianin svê sljedi, 15</p> <p> Trud stanne sgjallitti, ter ovvò bessjeddi.</p> <p>Oratti dokje Mlâd cîm Volla neucciſc,</p> <p> Starrosmu doghie kad, samanſe ti Mucciſc.</p> </div> </div> <div xml:id="F2-27"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F2-27-1"> <head>XXVII.</head> <epigraph> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> Kokosc pje, i na nebbo ghleda.</p> <p>Gallina bibit, et coelum suspicit.</p> </epigraph> <argument> <p> <hi>Graculus, et Gallina.</hi> </p> </argument> <p>Gallinam in avium concione coeperat</p> <p>Crocitante rictu deridere Graculus,</p> <p>Non quod sit illi vim per via ad nubes via,</p> <p>Cibumque turpi sueta rimari in luto;</p> <p>Sed quod, frequenti dum relevat haustu sitim, 5</p> <p>Nulla absque causa lumina in coelum ferat.</p> <p>Gallina at illi: porro ineptis, Gracule,</p> <p>Nam quo impudenter nomine illludor tibi,</p> <p>Hoc debuissem te vel ipso judice</p> <p>Laudari, ad haustus ipsa namque singulos 10</p> <p>Tantisper ad coelum erigendo lumina,</p> <p>Quorum beneficio bibo, recordor Deûm</p> <p>Meaeque testes invoco innocentiae.</p> <p>At tu, (*) qui eorum conspurcasti imagines,</p> <p>Totiesque ab aris abstulisti munera, 15</p> <p>Tui facinoris extimesce vindices.</p> <p> <emph>Opes qui acervas, nulli sis injurius,</emph> </p> <p>Deumque adesse judicem considera.</p> <p>(*) <emph>Alludit ad fabulam Aesopicam de Corvo </emph> </p> <p>aegrotante, et matre, quae in Faerni fabulis est</p> <p>numero XIII.</p> <p> <hi>Priciza XXVII.</hi> </p> <p>Pr. Kokosc pie, i na Nebo ghleda.</p> <p> <hi>Vran, i Kokosc.</hi> </p> <p>Od ptizâ ù skupsctini Vranse jedankrati</p> <p> ſlim stade nacini' kokosci rugati.</p> <p>Ne scto nemogasce visoko letiti,</p> <p> I jescju opchjasce ù ghnusnu ?traſati,</p> <p>Negh scto beſ uſroci voda kada pie, 5</p> <p>K' Nebu uſdiſce oci sve dok se napie.</p> <p>Kom ona: Vrane ti budalisc er s' koga</p> <p> Mnomse hoch rugati, uſroka, ja s' toga</p> <p>Hvagljenabi i po tvoj imala sudbi bit.</p> <p> Er svaki na sark moj marvicjak sctome uſnit 10</p> <p>Oci uſgor vidisc ti, pomignem se s' tiem</p> <p> Od Bogov, dobroti po kieh ja piem,</p> <p>Pravize i kih moje svjedoke ſaſivam.</p> <p> A ti, ki svakoje gnih kipe, kao dobro ſnam,</p> <p>Ghnusisc, is' otarâ popade ki ſgrabliv 15</p> <p> Ghnihovih dil darâ, cekaj gnih na te gniv.</p> <p>Ti, ki kupisc blago, nikom kriv nebudi,</p> <p> Mislechi ſa nego, dat Bogh vidi, i sudi.</p> <p> <hi>Pripov. XXVII.</hi> </p> <p>Kokosc pije, i na nebbo gledda.</p> <p>Vranna, i Kokosc.</p> <p>Vrannaje gleddala vech – krati kokosc pit,</p> <p> Cimiojse rugala, gnoj use bessjeddit.</p> <p>Lettjetti put nebbi sctò nejmasc ti ceſti,</p> <p> Cepaergljat sctò tebbi trjebaje sa jesti</p> <p>Po kolu gnuſnomu, to nie mênn s' cjudda; 5</p> <p> Ù saerzu jest momu jeddina posgjudda</p> <p>Snat, k' nebbu sctò gleddasc, usbuddesc kad pitti,</p> <p>Usroka cîm nejmasc sa tako cinnitti.</p> <p>Gnoj kokosc: scto luda takoje, Vranno mâ,</p> <p>Nebjesgim od suda tvojega ja sada,</p> <p>S rasloghom istijeme prottira sctos menni, 10</p> <p>Uffachia svè vrjeme bit tvojom u zjenni. </p> <p>Kadgodse napijem, na nebbo ter gleddam,</p> <p>Boggôvjm ja svijem svjetli urreſ rasgledam:</p> <p>Sctò buddem ja pitti, jest millos Bosgija,</p> <p>Dar gnjhov cestitti pravedna sctoſam ja, 15</p> <p>Ti rusgisc Boggovve, gnjm gnusisc Prilike,</p> <p>Osvette gnjhovve strascisse velike,</p> <p>Smjonna sctò jesi dignutti sve dare,</p> <p> Kijêm svete nareſi Savjettnik Ottare.</p> <p>"Kî kuppisc mnosg ſlata, praveddan svegh buddi, 20</p> <p>Cekatte s' gar plata, Bogh sudaz jest svuddi.“</p> </div> </div> <div xml:id="F2-28"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F2-28-1"> <head>XXVIII.</head> <epigraph> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> Uſ suho daervo i sirovo gorj.</p> <p>Ligna humida cum siccis simul ardent.</p> </epigraph> <argument> <p> <hi>Silva ardens, et Rubus.</hi> </p> </argument> <p>Gestabat atris pastor in tenebris facem,</p> <p>Cum forte ventus flare vi qui maxima</p> <p>Coepit, favillas in propinquum plurimas</p> <p>Nemus dispersit. Prima flammis pabulum</p> <p>Suffecit arbor, crispisulcans praepete 5</p> <p>Flamma arefecit virides cui fulmen comas.</p> <p>Viciniores quae fuere flebili</p> <p>Casu dolebant, et sibi, virides licet,</p> <p>Pariter timebant. Risit hunc Rubus metum,</p> <p>Tutas viridibus asseverans frondibus. 10</p> <p>Sed quod ad earum calamitas etiam caput,</p> <p>Metusque jure pertineret, exitus</p> <p>Tristis probavit; namque flamma latius</p> <p>Dum se propagat, uno silva incendio</p> <p>Exarsit omnis; nec ruinam evadere 15</p> <p>Irrisor ipse potuit, extrema licet</p> <p>In parte nemoris separatim consitus.</p> <p> <emph>Confusum iniquo saepe justum vidimus</emph> </p> <p>Perisse: Fors id caeca concinnat malum;</p> <p> <emph>Tu ne merueris, quam exigis, poenam vide.</emph> 20</p> <p> <hi>Priciza XXVIII.</hi> </p> <p>Pr. Uſ suho darvo i sirovo gorj.</p> <p> <hi>Gaj, ki gorj, i Kupjena.</hi> </p> <p>Nosech ù tminami [...] pastjer, dmjet tad</p> <p> Silnimi platami Sjever poce iſnenad,</p> <p>Ter ù gaj ſanese, ne dalek kie bil,</p> <p> I po gnim raſnese iſkarâ ne mao dil.</p> <p>Parvi, ki plamima goj dub dade, oni bj, 5</p> <p> Komu ures vas svoj kadga udri s' nebi</p> <p>S' naghlom oghgnevitom silom trjes odnese.</p> <p> Dubovi bliſcni tom nesrechjom bolese,</p> <p>I sebise strasce, ſasve da ſeleni.</p> <p> Gnimase rugasce kupjena, i vamse nj 10</p> <p>Rece, ſa strasciti, ſeleni erste vi.</p> <p> Nu da lud nebi ti strah, eto objavi</p> <p>ſao ù barſo dogoghjaj, er oghagn na svak cjas</p> <p> Hodechi naprjed, gaj ù jedno gorj vas.</p> <p>Nit shranit mogose podrugalaz isti 15</p> <p> ſasve dase pose kraj gaja namisti.</p> <p>S' nepravim poghinut vidjesmo i prava,</p> <p> Tô ſle ne jedan put bj cesti oprava.</p> <p>Ti nastoj, da njesi dostojan ſla onoga,</p> <p> Usigljen jesi tarpjeti od drugoga. 20</p> <p> <hi>Pripov. XXVIII.</hi> </p> <p>Uſ suho daervo, i Sirovvo gorrj.</p> <p> <hi>Gora usgesgena, i Kupjenna.</hi> </p> <p>Po tminni cîm nossi svû ſubglju tad Pastjer,</p> <p> Mnosg iskaâr raſnossi Dubravvom hud sjevver:</p> <p>Dub, komu kitte Trjeſ isgorri selenne,</p> <p> Gorruchje kuscio jes naipaervi plammene.</p> <p>Okolo kê svudde tuj Gorre strah vechi 5</p> <p> Priuset gnjh budde pri hudom nesrechi,</p> <p>Glâſ cjuttje kupjenne: cemuſe straſcite,</p> <p> Cîm grane selenne; strah svakki tlaccite.</p> <p>Nu gnjhje dopalla nesrechia ta huda,</p> <p> Oghgnaſe do malla cîm sterre plam svudda: 10</p> <p>Nemosge pobbjechi toj sgoddi kupjenna,</p> <p> Ù mjestu sgivechi skrovittom sadjena.</p> <p>"S' Slobbnikom vech – krati praveddan poghinne,</p> <p> Te budde daersgjatti sla Srechia naccine.</p> <p>Pedepse dostojan da njesi, vîgh dobro, 15</p> <p> S' grjesimâ sgjallostan kû s' tvijêm jesi obbro.“</p> </div> </div> <div xml:id="F2-29"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F2-29-1"> <head> XXIX. </head> <epigraph> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> Tko ranno ustaje, vaſ-danmu dobar nastaje.</p> <p>Surgenti diluculo totus dies feliciter labitur.</p> </epigraph> <argument> <p> <hi>Rusticus diluculo ad laborem pergens.</hi> </p> </argument> <p>Mos est opificum, maximeque rusticae</p> <p>Pubis labori mane operam a primo dare:</p> <p>Nam sic agentes largiora colligunt,</p> <p>Quam pigriores lucra, quos solet ad opus</p> <p>Hora evocare tardior. Erat villicus 5</p> <p>Quidam, educatus optime pago in suo,</p> <p>Dies in omnes ante lucem surgere</p> <p>Suetus, sagaci multa qui domi prius</p> <p>Cura apparabat, mox sibi ut deesset nihil,</p> <p>Operi admovenda cum manus; victum quoque 10</p> <p>Secum ferebat, ne quaerendo temporis</p> <p>Particula pereat. Accidebat interim</p> <p>Hic saepe, et illis, queis nihil pensi prius</p> <p>Erat, et qui ad opera seriores venerant,</p> <p>Inepta ut essent rastra modo, adesus modo 15</p> <p>Vomer, jugumve frangeretur; saepius</p> <p>Oblita res aliqua domi: ut verbo omnia</p> <p>Complectar, interposita erat operi mora.</p> <p>Fiebat autem, ut quam duobus vix ii</p> <p>Operam diebus exhibebant, commode 20</p> <p>Praestaret alter unico. Quae dum vident,</p> <p>Exemplum ab illo pars secuti surgere</p> <p>Temporius, et quae sint opus non segniter</p> <p>Prius parare; sed vetustum plurimi</p> <p>Servare morem maluere: incommodat 25</p> <p>Victus at illis difficultas, copia</p> <p>Rerum affluentes dum labor alios facit.</p> <p> <emph>Laboriosis omnia eveniunt bene,</emph> </p> <p>Suaeque fructus colligunt industriae.</p> <p> <hi>Priciza XXIX.</hi> </p> <p> <hi>Pr. Tko rano uſtaje, vas dan-mu</hi> </p> <p>dobar nastaje.</p> <p> <hi>Segljanin, ki rano uſtaje na radgnu.</hi> </p> <p>Rabotnikâ obicjaj, kadasve od Segljan</p> <p> Bj ova (ki sctisc ſnaj) ustat na trud ſa ran.</p> <p>Er tako dobiti oni vechje stjecju,</p> <p> Negh ki rabotiti kasnie dotjecju.</p> <p>Dobro odhragnen jedan Rataj ù selu svôm 5</p> <p> Bj obicjan svaki dan diſatse prid draevom.</p> <p>On mnoga djelovat prj pomgnj doma radd,</p> <p>Damu netrjebovat uſbude iscta tad,</p> <p>Kad ruku imasce na poso staviti.</p> <p> Brascno isto opchjasce sobome nositi, 10</p> <p>Daga pak isctuchi nebude dangubit.</p> <p> Al oni, ki ù kuchi iſpraſni il htjehu bit,</p> <p>Ili kibi na tegh prem odoznilise</p> <p> Mallo magn neghli svegh ſgaghjalo gnimbise,</p> <p>Dvoſubja dabi sad nevagljalo bilo, 15</p> <p> Tup lemesc kad ter kad, ol jarmo slomilo,</p> <p>Sobom al kad uſet scto ſaboravili,</p> <p> I ſa ù kratko sve rjet, posli oli hodili</p> <p>Gnim ſlo, oli ljenobi: s' toga oni jedva </p> <p> Ucinili sctobi rabote dneva ù dva, 20</p> <p>Onbi tô u jedan: njeki tô videchi,</p> <p>I iſghled tac vrjedan gnegov taj sljedechi,</p> <p>I oni ustaju jur eto ranie,</p> <p> I stvari opravgljaju potrebnite prie.</p> <p>Vechi al dil htjesce darſcjat nacin stari, 25</p> <p> Ali gnima jesce nestaju, i ine stvari, </p> <p>Druſima cim trud svoj stvarj od potrebniti'</p> <p> Cinj ù obilnoj punochi ſciviti.</p> <p>Trudechîm stvari sve dobro iſlaſe dosti,</p> <p> I plod oni od svê vade nastojnosti</p> <p> <hi>Pripov. XXIX.</hi> </p> <p> Tko ranno ustaje, vaſ-danmu </p> <p>dobbar naſtaje.</p> <p> <hi>Seglianin iſ ranna trudechi.</hi> </p> <p>Obbiccjan truditi Rabbotnik jest svakki</p> <p> Iſ ranna s' dobiti, navlaſcto Tesciaki,</p> <p>Cîm Lottar na Svjeti, kî sa trud nehaje</p> <p> Isprassne svê Ljetti samani svegh traje:</p> <p>Seglianin bî jedan, da Semglie svoje orre 5</p> <p> Obbicjan svakki dan ustatſe prie Zorre,</p> <p>Urescen s' krepposti kî svakkom bioje,</p> <p> I posle s' pomnosti nastojo na svoje:</p> <p>Ù kuchi mnosg stvâri pomgnivo rasredi,</p> <p> Sa korriſ svû mari, truditi svegh sljedi: 10</p> <p>Cîm na trud ustanne, s' gar pommoch i prossi,</p> <p> Sctoe trjebi sa hrane sobbome donoſsi,</p> <p>Damu iscta nestaje pomgnivo cîm trudi,</p> <p> Da vrjeme svê traje korisno, kô sgjudi.</p> <p>Na trudno nahoddi kî lescjah lottri jes 15</p> <p> Svakkose slò sgoddi, prattiga hud uddeſ:</p> <p>Rallose slommje, tupise vech-krati,</p> <p> I Lemmesc vech nie podoban oratti.</p> <p>Ismislu nacine, da nebi trudili,</p> <p> I punni lottrine na radgnu hoddilli; 20</p> <p>Ù zjela sctò tako dva dnevvi coppaju,</p> <p>Ostali Tescjaki dan jedan istraju.</p> <p>Pomgnivo kî radi, trudisu kôm milli,</p> <p> Gneggasu Cegliaddi Mnosg tada sljedili,</p> <p>Ustalli rannje sctoe trjeba spravvitti, 25</p> <p> Cîm lottar kô prie trud stanne tlaccitti:</p> <p>Lottromu na Svjeti tjeskochia dosadi,</p> <p> Obbilno sgivjeti cîm budde kî radi.</p> <p>"Dobraſe dogoddi stvar svakka Trudniku,</p> <p> Obbilni svj ploddi bittichie sa vjku.“ 30</p> </div> </div> <div xml:id="F2-30"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F2-30-1"> <head> XXX. </head> <epigraph> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> ſla trava baerſo raste.</p> <p>Herba noxia cito crescit.</p> </epigraph> <argument> <p> <hi>Urtica, Carduus, et Palma.</hi> </p> </argument> <p>Urtica mordax, Carduusque spinifer</p> <p>Sub tempus hyemis prodeuntes ultimum</p> <p>Terrae feracis e gremio ad miram ut brevi</p> <p>Proceritatem se tulere, talibus</p> <p>Palmam increpare, quae surgebat proxima, 5</p> <p>Coepere dictis: ut duobus heic satam</p> <p>Te forte ab annis, ampliusve haud dispudet</p> <p>Crevisse in auras sic pusillam, mensibus</p> <p>Dum nos ad aequam crescere altitudinem</p> <p>Binis potuimus! O misellam te arborem, 10</p> <p>Solique pinguis dedecus! Queis illico</p> <p>Sic palma reddit forte paulo tardius</p> <p>Ramis me in altum tendere, id concessero;</p> <p>Magnis at illam commodis penso moram.</p> <p>Vos istam adeptae excelsitatem me prius, 15</p> <p>Boni quid ambae possidetis, dicite:</p> <p>Manus tu aduris, tuqe pungis pessume.</p> <p> <emph>Non quae minori temporis fiunt mora,</emph> </p> <p>Sed perpolivit multa quae dies, valent.</p> <p>.</p> <p> <hi>Priciza XXX.</hi> </p> <p>Pr. ſla trava barſo raste.</p> <p> <hi>Kopriva, Badegl, i Poma.</hi> </p> <p>Badzkava Kopriva, i Badegl bodechi,</p> <p> Kad ſima dospiva, van ſemglje iſhodechi</p> <p>Uſdighlese ù vrime er kratko biahu</p> <p> Rjecim Pomu ovime, kâe uſgnih, pezahu.</p> <p>Kao tebe sram nj, kâsi odi usaghjena 5</p> <p> Godine od naſad dvi, bit tako malena?</p> <p>Kod mi, kô vidisc ti, mjeseza dvoja ù tâ</p> <p> Do tvoga doprjeti moghlesmo uſrasta.</p> <p>O stabra neboga tebe ki ſao ù cjas</p> <p>Usaghjen plodnoga poglja bj ſa necjas! 10</p> <p>Nezknechi ovako odgovori ona gnim:</p> <p> Javamchju svakako dat ovo, da doznim</p> <p>Sctogodi rastiti, hitgnu al umiem mû ja</p> <p> Tû nadomjeniti s' mnnoicem dobrima.</p> <p>Vi, prj mene koje vicinese do tê 15</p> <p> Uſdigoste oboje, danumi recite,</p> <p>Ù sebi dobro kê imate vi, ti ſlo</p> <p> Oklapivasc ruke, ti bodesc nemilo.</p> <p>Njesu ona zjegnena, kâ ù barſo tvorisc ti,</p> <p> Negh kâsu iſhitrena ù dugo s' pomgnosti. 20</p> <p> <hi>Pripov. XXX.</hi> </p> <p>Sla Trava baerso râste.</p> <p>Koprivva, Badegl, i Poma.</p> <p>Pocetkom Proli<abbr>etc</abbr>hia cîm Sima dospjella</p> <p> Koprivva boddechia s' badegliom râstjela,</p> <p>Osctrisu liſ prece viſsoko pruſgili</p> <p> Kâ nebî dalecce Pomuſu korrilli:</p> <p>Prosclisu dvoe Ljetti, daſi ovdi sadjena 5</p> <p> Nemosgesc râstjeti, sramotto tlaccena?</p> <p>Ù baerso mi kada râstemo k' Nebbeſi,</p> <p> Cîm svijeh Livaddâ Rugh, prikor ti jesi.</p> <p>Recceijm, mênn nie s' prikora, s' Necjaâſti</p> <p>Scto râſtem doznije, bogliesu mê laâſti. 10</p> <p>Vi, koje vissinu stekleste prie menne</p> <p> Cjut sgiudim istinu kakveste vi zjenne?</p> <p>Snam gorke da Mukke kuſciate jednako,</p> <p> Cîm paerliſc ti ruke, ti boddesc opako.</p> <p>"Sgoddise scto prece, korisno to nie 15</p> <p> Nêgh slavvu svu stecce scto budde doznije.“</p> </div> </div> <div xml:id="F2-31"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F2-31-1"> <head> XXXI. </head> <epigraph> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> Medom-se, ne ostom muhe hittaju.</p> <p>Melle, non aceto muscae capiuntur.</p> </epigraph> <argument> <p> <hi>Mellis scutula, et aceti lagena.</hi> </p> </argument> <p>In rure multum fertili cum plurimis</p> <p>Quidam se in horas obsideri singulas</p> <p>Muscis doleret rusticus, ut excinderet</p> <p>Id pestis, operam mellis hinc scutula suam,</p> <p>Illinc aceti promittebat dolium. 5</p> <p>Ajebat illa: pauculas in assere</p> <p>Distende guttas: hae sua dulcedine</p> <p>Illico avidum allicient genus; ab illo at pedes</p> <p>Vinctos nequibunt expedire glutine</p> <p>Hoc inquiebat: me sub auras aetheris, 10</p> <p>A parte supera dimovens operculum,</p> <p>Profer: siti actae, deceptaeque imagine</p> <p>Coloris aquei quotquot advolaverint,</p> <p>Hinc ut sorbillent muscae, ego acidi improvidas</p> <p>Haustu liquoris enecabo: utrumque agit 15</p> <p>Simplex agricola: mellis ad guttas videt</p> <p>Muscas frequenter advolare plurimas,</p> <p>Praedamque gaudet implicatam haerescere.</p> <p>In vas aceto mox repletum introspicit;</p> <p>Raras at intus incidisse comperit 20</p> <p>Easque tantum quas ferebat impetus</p> <p>Temere volantes; nam peracer halitus</p> <p>Late profusus admonebat, ocyus</p> <p>Illinc refugerent. <emph>Hoc quid exemplum docet?</emph> </p> <p> <emph>Facilius homines, leniter si corrigas, </emph>25</p> <p>Quam si severe, continentes effici.</p> <p> <hi>Priciza XXXI.</hi> </p> <p>Pr. Medomse, ne ostom muhe hitaju.</p> <p> <hi>Krinza meda, i osta bacviza.</hi> </p> <p>Segljan, ki ſcivgljase gnivi na priplodnoj,</p> <p> Cimese tuſcjasce na muhe, kim nj broj,</p> <p>Prokletom tragu proch s' jedne strane gnemu</p> <p> Krinza meda pomoch, bacva osta s' drughemu</p> <p>Isto obechjavasce: kapglizâ mallo ti, 5</p> <p> Parvamu vegljasce: na parstu ſahiti,</p> <p>Sctizizi i na dugoj raſmasci tajchje slas</p> <p> Pohlepnih muhâ roj vegli doſvat tajcjas.</p> <p>Al noghe sljepgljene odzjepit nechje moch.</p> <p> Ozat pak, ti mene (smaknutih ako hoch) 10</p> <p>Vegljasce Segljanu, pokriv dighnuch odſgar</p> <p> Stavi na ajblanu: muhe ſcedne tadar</p> <p>Mnech, dae voda tô ſa pit doletichje,</p> <p> Mâ gljuchina al uſtô svieh prikositchje,</p> <p>Segljanin ludjasti, ſa gnim pogoditi, 15</p> <p> Nacinim teſim hti obimse sluſciti</p> <p>Na med letit ghleda beſbrojne, i uſciva</p> <p> Ghdise gnima neda môch dighnut ljepgliva.</p> <p>Ù sud osta ſa tiem ſaviri, ali malle</p> <p> On vidi dasu prem unutra upale, 20</p> <p>I tô one samo, nesmotarno kêbi</p> <p> Odljetale onamo neopaſne sebi.</p> <p>Er vapa gnih ista, kâse ù okol chjuti,</p> <p> Ucj ſcestoka tâ od bacve ubjeghnuti.</p> <p>Kih blago karaju, i tih moſcdani 25</p> <p> Lascgnese svighjaju, negh osctro karani. </p> <p> <hi>Pripov. XXXI.</hi> </p> <p>Medomſe, ne ostom Muhe hittaju.</p> <p> <hi>Krinciza Meda, i Cjasci(z)a Osta.</hi> </p> <p>Tusgise, jauce Seglianin vech - krati</p> <p> Da Muhe gnêm suce, nedadu da spatti:</p> <p>Ostâmu Ciascizza svû pomoch obbechia,</p> <p>I medda Crinciza, koij obblaâſt jest vechia.</p> <p>Ovamu govorri: Smiriſe ti sada 5</p> <p> Tvê saerze nemorri s' gorkoga vêch jadda.</p> <p>Smaertnoga zijech jeda sa Muhe svaerſcitti</p> <p> Niſ sctizzu kû Medda bûd kapgliu prollitti:</p> <p>Cîm k' gnemmu dolettu, zijech gorke nesrêchie</p> <p> Gnjh smaertnu na sctettu sladdostj mamichie; </p> <p>Meddachie jestitti; nu vajmeh poslie</p> <p> Nechieſe sljepiti s' guſnute moch klje.</p> <p>Ti menne namjsti, bludise pod nebbi</p> <p> Ghdj vjetriz i koristi donjechiu ja tebbi,</p> <p>Ostena Cjasciza to gnemmu bessjedddi, 15</p> <p> Sctò gnemmu nariza, slusciatje sve sljedi:</p> <p>Cîm koja doleti pit moje kvaſine</p> <p> Baersochie dospjetti s' sgestoke Gliutine:</p> <p>Pomaâſti prilika, gnjmbochie tadara</p> <p> Ludijem velika bit saisto privara. 20</p> <p>Seglianin s' ludosti cinnitti sve slîdi,</p> <p> I Muhaâ k' sladdosti cettjatti mnosg viddi.</p> <p>Raddostan usbudde cîm Muhe sljepjene</p> <p> Zaerkaju prihude sred krinze Meddene.</p> <p>Ostenom u sudu vidio jest kada, 25</p> <p> Ù mnoghom bî cjuddu malloijh da padda:</p> <p>Smjonno lettechi kîjeh silla satjerra</p> <p> Ù smaertnoj nesrechi kusciaju cemera,</p> <p>Er drughe, dalecce kî vognje svud cjutti,</p> <p> Pobjegnu da prece sillovvò jest gljuti. 30</p> </div> </div> <div xml:id="F2-32"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F2-32-1"> <head> XXXII. </head> <epigraph> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> Nechje ni pas gole kosti. </p> <p>Nudum os et canis despicit.</p> </epigraph> <argument> <p> <hi>Canis, et Avarus.</hi> </p> </argument> <p>Projicere quidam adsuetus e mensa Cani</p> <p>Ossa, quibus aliquid carnis haeret, victui</p> <p>Cum se addixisset parciori, ad ultimos</p> <p>Rodebat apices, nuda mox cani dabat.</p> <p>Projecta hic avidis adpetebat dentibus; 5</p> <p>At nil reperiens, quod decerpat, in loco</p> <p>Linquebat, implens flebili ululatu domum.</p> <p>Avarus ille adsuefacere novum ad genus</p> <p>Dum tentat escae, nil edendum praeter haec </p> <p>Dabat misello. Coeperat sed interim 10</p> <p>Macrore corpus lurido tabescere,</p> <p>Fameque lanuguens nec sequi cursu feras,</p> <p>Nec agere idoneus erat excubias Canis.</p> <p>Tenacitatis dominus ut vidit suae</p> <p>Frucuts quis esset subsecutus, utile 15</p> <p>Ne perdat animal, ossa projicere, ut prius, </p> <p>Semesa coepit, illiusque industriam</p> <p>Brevi ad priora devocavit munia.</p> <p>Honor absque fructu despici ab hominibus solet.</p> <p> <hi> Prizica XXXII.</hi> </p> <p>Pr. Nechje ni pas gole kosti.</p> <p> <hi>Kucjak, i Lakomaz.</hi> </p> <p>Njeki, ki s' tarpeſe psu kosti mechjasce,</p> <p> Mesa pri kimese sctogodi darſcjasce,</p> <p>Od hranese er dao na sctedgnu, on bijh</p> <p>Do kraja ghlodao, psu vargo pak bi gnih.</p> <p>Pohlepnim on tarcech ſgrabgljaih ſubima 5</p> <p> Al pak nenahodech scto darpit na gnima,?</p> <p>Tù ih ostavgljasce, pomamjen ſa time</p> <p> Kuchju napugnasce jaukom bolnime.</p> <p>On lakom na ovu jescju erga htjasce</p> <p> Obiknuti novu, golemu mechjasce 10</p> <p>I tô bj ſa vech dan. Poce marscjaviti</p> <p> Ucinise ghadan, ni svjeri traſciti</p> <p>Ni straſgi dâje ghlad, kô prie, cinit vech.</p> <p> Kâ sljede ovoga rad sctedstva Gospar videch,</p> <p>ſcivinu da nebi s' tom nepodobnome 15</p> <p> Iſgubio on sebi korisna sctedgnome,</p> <p>Gnemu, kô prj mechje kosti ne beſ mesa,</p> <p>Rabiti ſub ghdjechje imat gnegov cesa.</p> <p>"Bogliaje pokorra Millosna Gljudimâ,</p> <p>Nêgh s' osctra prikora nedraghoj kî prima.“</p> <p>Povrachjen na stara darſcjanstva tac bj pas.</p> <p> Kâ fajdu ne stvara, tlacite od gljudj cjas. 20</p> <p> <hi>Pripov. XXXII.</hi> </p> <p> Nechie ni paſ gole kosti.</p> <p> <hi>Paſ, i Lakom.</hi> </p> <p>Obbiccian s' kupposti sgivietje kî bio,</p> <p> Gloddoje do kosti, meſobi kad ijo.</p> <p>Ostallo sctogodbi gneggovvoj najesti,</p> <p> S' Taerpesse mettobi Psu budde da jesti.</p> <p>Pohleppan Subimâ Paſ sgrabbi: cîm gledda 5</p> <p> Da Meſa k' kostimâ nejmasce, pun jeda</p> <p>Gnjh tadar odmechie ter resgi, savija,</p> <p> Er lacnoſ odvechie morriga gorkija.</p> <p>Gospodar cîm sctednj na togha jaoh ucci,</p> <p> Svakcjasje Pas Mladnij, Bollesga svegh mucci. 10</p> <p>Zaerkajuch od glada korſ jesciu novvu,</p> <p> Nemosge svjer tada sljediti po lovvu;</p> <p>Podobban cinnitti svû strasgiu vech nie</p> <p> Nittise saercitti nevoglian jur smije.</p> <p>Pun draghe skupposti Gosparje svê bio, 15</p> <p> I golle Psu kosti mettnuti sljedio</p> <p>"Ciovjeku gdje nie koristi na svîti</p> <p>Cjaâſ svakka samanje tasctachie svegh bitti.“</p> </div> </div> <div xml:id="F2-33"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F2-33-1"> <head> XXXIII. </head> <epigraph> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> Iſkubi komaru noghu, </p> <p>zrjeva-musu nadvoru. </p> <p>Culici pedem erue, eviscerasti.</p> </epigraph> <argument> <p> <hi>Culex, et Puer.</hi> </p> </argument> <p>Puerum in virenti secubantem gramine</p> <p>Culex acutis impetebat morsibus:</p> <p>Blando ille somni defraudatus munere</p> <p>Manu attentabat explicata elidere.</p> <p>At promptiore se fuga eripiens culex 5</p> <p>Vitabat icuts, mox redibat impudens.</p> <p>Tantillo ab hoste se puer vinci dolens</p> <p>Ira aestuabat; forte cum in nares tamen</p> <p>Incautiorem detulisset impetus,</p> <p>Geminis prehendit dextere unguiculis puer, 10</p> <p>Captoque coepit dicere: quod aculeo</p> <p>Tristi immerentem me petisti saepius,</p> <p>Unum tibi adimo sanguinee pedem Culex,</p> <p>Quamquam et necandi sit potestas; pars ubi</p> <p>Tantilla nocui distrahetur corporis, 15</p> <p>Abito liber. Haec ut audivit Culex,</p> <p>Res parva certe est pes, ait; vulso at pede</p> <p>Mihi ipsa pariter viscera evelles, puer.</p> <p> <emph>Minimum ab acervo pauperis qui ademerit,</emph> </p> <p> <emph>Huic omne vitae praesidium adimet quoque. </emph>20</p> <p> <hi>Priciza XXXIII.</hi> </p> <p>Pr. Iſkubi komaru nogu, </p> <p> <hi> zrjevasumu na dvoru.</hi> </p> <p> <hi> Komar, i Djete.</hi> </p> <p>Djete ù travi millo mekoj cim leſcjasce</p> <p> Komarga nemilo ſcjaozem pezasce.</p> <p>On komu se neda san tihi uhititi</p> <p> Iscte dlanom jeda mogalbiga ubiti.</p> <p>Pospjescno al od svih komarse uklagnasce 5</p> <p> Udaraz tieh ſlih, kê sebi on davasce.</p> <p>Djete od neprjateglja tac malla pridobit</p> <p> Videchse, ù gnem veglja sarditos poce vrit.</p> <p>Tù tako naghlo on letech, i beſ svjesti</p> <p> Djeteta napokon ù noſdrise umjesti. 10</p> <p>?..on gnega Djete noktichim uhiti,</p> <p> Suſcgnu rjeci pak tê stade govoriti.</p> <p>Scto mene nepravo upeknu cesto ti,</p> <p> Jednu nogu pravo, Cjame ſli, diſcemti,</p> <p>ſasve date ubiti mogobi, al nechju ja, 15</p> <p> Kadti budem mao ti dil skubsti, odleti tja.</p> <p>Kom Komar; svar malla jes moga, al meni sva,</p> <p> Kadase iſtargala bude, vansu zrjeva.</p> <p>Ako i mal od slogha uboghu dighnesc ti,</p> <p> ſcivotamu svoga podporchje vas pasti. 20</p> <p> <hi>Pripov. XXXIII.</hi> </p> <p>Iskubi komaru noghu, zrjeva-muſu nadvoru.</p> <p> <hi>Komar, i Djete.</hi> </p> <p>Selennoj na travi cîm djete lesgioje,</p> <p> Obbrasse kaervavi svê Komar pezzoje:</p> <p>On prusgi svû ruku sa daga dospije,</p> <p> Er nochnôm ù Muku podobban spat nie.</p> <p>Od Maha vech-krati pobjghne dalecce. 5</p> <p> Terse opet povrati k' gnêm Komar hud prece.</p> <p>Buddese jedditi, protivnik da taki</p> <p> Immaga dobitti nemoghuc, nejaki</p> <p>Ù Nosdrj cîm letti djettetu tadara</p> <p> Priklognen oſvetti kad hitta Komara 10</p> <p>Uſe ovvò govorrit: svaerſcit-te vêch moghu,</p> <p> Hochiute pokorrit kubbechi tvû Noghu</p> <p>Od menne tad buddi veſelo pobbjechi,</p> <p> Cîm buddesc, prihudi, slobboddu tvû stechi:</p> <p>Od tvoga pezzagna josc cjutim bolleſti 15</p> <p> Kad sladdoſ od Spagna mogaſi htio smeſti.</p> <p>Ovaku cîm Komar bessjeddu sluscioje,</p> <p> Noghaje Malla stvâr, nu beſ gne tesckoje</p> <p>Sgiallostan bessjeddi: cîm Noghu skupstiti</p> <p> Htiojsi, mâ sljedi josc zrjeva vaditti. 20</p> <p>"Stvâr Malu tusgnomu kô dignut usbudde</p> <p> Ù bitchiu jaoh svomu svaerscichie sve trude.“</p> </div> </div> <!-- dovde p u l --> <div xml:id="F2-34"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F2-34-1"> <head> XXXIV. </head> <epigraph> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> Od pitoma ſeglja taerbuh ne bolj.</p> <p>A sativo olere non laborat stomachus.</p> </epigraph> <argument> <p> Capra imprudens in vescendo. </p> </argument> <l>Pertaesa cythisi Capra delicatior,</l> <l>Salicisque amarae cum saporem gramine</l> <l>Variare et alio vellet, imprudentius</l> <l>Cujusque generis coepit herbae fidere.</l> <l n="5">Hic fronde laeta cum Cicutam rivulo </l> <l>Leni irrigatam pullulare cerneret,</l> <l>Immodica coepit aviditate carpere,</l> <l>Domumque pasta cum rediret, acribus</l> <l>Sibi sensit exta vellicari morsibus,</l> <l n="10">Jamque impos ultra progredi petiit solum, </l> <l>Hac voce semet increpans. Quid stultius</l> <l>Me potuit esse, quae saporis optimi</l> <l>Cum plura in esum fida haberem gramina,</l> <l>Ignotum adedi qua crucior herbae genus?</l> <l> <emph>Quorum exploratus rite sit animus tibi,</emph> 15</l> <l>Commite eorum te fidei, ignotos fuge.</l> </div> <div> <head> Priciza XXXIV. </head> <l>Naulasc propusctana</l> <l> <hi>Pripov. XXXIV.</hi> </l> <l>Od pitoma Seglia Taerbuh ne bolj.</l> <l> <hi>Koſa neraſborna ù hrani.</hi> </l> <l>Rasbludna kosizza svû jesciu hottjella</l> <l> Promjenit; Travizzâ svakkijeh jest jella;</l> <l>Nesdravvu kraj vira cîm viddi râſtiti,</l> <l> Pohlepna, beſ Mira pocceje gristitti:</l> <l n="5">Ù svojoj sittosti k' Toruſe kad vrâti, </l> <l> Svâ putem sa dosti ciû zrjeva resgiati;</l> <l>Nemosge hodditti naprjeda, nêgh padda,</l> <l> Stà sebbe korritti sctò mosge vêch tada:</l> <l>Jessamli mahnitta ja mogla bit vechie,</l> <l n="10"> Obbilno svegh sitta beſ straha, beſ smechie, </l> <l>Posclassam ja jesti nesdravvo sctò menni,</l> <l> Sctò s' gorkom bolleſti trud dava pakglienni?</l> <l>"Dae skladdan koga snaſc, sliediga ti prece,</l> <l> Bjesg koga neposnaſc, bjesg, gnegga dalecce.“</l> </div> </div> <div xml:id="F2-35"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F2-35-1"> <head> XXXV. </head> <epigraph> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> Tries iſ vedra nebba ne pada.</p> <p> Fulmen coelo sereno non cadit.</p> </epigraph> <argument> <p> Quercus, et Aquila. </p> </argument> <l>Olim corusco Quercus icta fulmine,</l> <l>Squallensque siccis dimidia jam brachiis</l> <l>De parte Boreae cum videret ignibus</l> <l>Lucere longo tramite aetheriam plagam,</l> <l n="5">Novo impetendam se timebat fulmine, </l> <l>Coepitque ab imis succuti radicibus.</l> <l>Aquila, quae in alto dormiebat vertice</l> <l>Inustitatis excitata motibus,</l> <l>Causam timori quid daret, quercum petit. </l> <l n="10">Huic illa: nescis, quantum ab Aquiloniis malum </l> <l>In memet oris cuditur? Totam vide </l> <l>Ardere flammis Arcton: heu! miseram petent</l> <l>Trisulca rursum tela me irati Jovis,</l> <l>Penitusque saevis ustulabor ignibus.</l> <l n="15">Ut novit Aquila, quo timeret nomine, </l> <l>Sis, inquit, animo jam vacuo ab isto metu.</l> <l>Ignem quod etenim tu putas, innoxiam</l> <l>Id esse lucem scito, nec coelo time </l> <l>Unquam sereno fulmina; at cum videris</l> <l n="20">Infremere nimbos, perque tractus aeris </l> <l>Densari opacam nubium caliginem,</l> <l>Tibi extimesce justius; nam ego Jovi</l> <l>Horrenda summo tunc ministro fulmina.</l> <l> <emph>Pericla vana despice, a veris time.</emph> </l> </div> <div xml:lang="hr" xml:id="F2-35-2"> <p> <hi>Priciza XXXV.</hi> </p> <p>Pr. Tries iſ vedra Neba nepada. </p> <p> <hi>Hrast, i Oro.</hi> </p> <p>Trjeska od gorusctoga udren Hrast njekada,</p> <p> Kom nesta od svoga uresa pol tada,</p> <p>S' Sjeverne erje vidil stranese svjetliti</p> <p> Ù nochi Neba dil, i oghgnem goriti,</p> <p>Da udaren zjegnasce, novimchje trjesom bit, 5</p> <p> I jur pocignasce vas iſadna treptit.</p> <p>Oro, ki varh hrasta visoka spavasce,</p> <p> Potresagna na tâ raſbughjen pitasce,</p> <p>S' cesaje gnem strah ti: komu hrast, Sjeverni'</p> <p> Tot neſnasc ki iſ mjesti jadmi ide cemerni? 10</p> <p>Poghledaj Voſeve kê ſovu ſvjeſde ti,</p> <p> Ù oghgnu strascnu sve onamo gorjeti.</p> <p>Namechje opet trjes varch Jove sarditi,</p> <p>I jachju, vaj ſla ceſ! sasvime dospiti.</p> <p>Kad obaſna od straha Oro uſrok tako lud, 15</p> <p> Varſ pripas od maha, rece, i vesec bud.</p> <p>Er scto mnisc onamo daje oghagn, ſnaj da nj,</p> <p> Nego svetlos samo, kâ nikom ſla cini.</p> <p>Po vedru nitse ti trjeskovâ strasci ikad,</p> <p> Negh vihre reſcjati kad cjujesc iſnenad, 20</p> <p>Sva i vidisc gustima nebesa kadnose,</p> <p> Prikrisce oblazima, boj tebi p..vose,</p> <p>Er Jovu strasce ja tad nosim mugne, ſnaj.</p> <p>Tlac' tascta poghibja, pravihse pripadaj.</p> <p> <hi>Pripov. XXXV.</hi> </p> <p>Trjeſ is vedra Nebba nepada.</p> <p> <hi>Hrâst, i Orrò</hi> </p> <p>Trjes jednom udarri Hrâst, spaerscech svê Grane,</p> <p> Trjesomſe privarri S' Sjeverſke Hrâst strane,</p> <p>Svudiera cîm viddi svjetlitse po Nebbi,</p> <p> Smetena prividdi poghibje kê sebbi?</p> <p>Luddoje sumgnila da Trjes-je nesgoddi, 5</p> <p> Opetſe straſcila Nesrechnoj jaoh sgoddi:</p> <p>Krepkijeh s' dno sgilâ pocceſe treſtiti</p> <p> Ko daje nemila ceſ hochie svaerſcitti.</p> <p>Viſinom kî spâsce, Tresgna Orla probudi,</p> <p>Hrâst skladno pitasce, kakavje jad trudi? 10</p> <p>Gnemmu ona bessjeddi: slo kôse S' Sjeverra</p> <p> Pripravglia, sad viddi Nebbome svudiera.</p> <p>Ne viddisc leddena kô Svjesda sad gorri?</p> <p>Kô siaju s' plamenna Nebbeſki sad Dvori?</p> <p>Strascimſe da Giove nemetne saerditti 15 </p> <p> Oghgnene Trjeskove sa[...]svaerſcitti:</p> <p>Cîm Orro sluscioje scto s' strahom govorri,</p> <p> Bûd mirna, rekkoje, tvê saerze ne morri.</p> <p>Oghgnuje prilika kâ svjetloſ neuddi,</p> <p> Rad straha velika sumgniva nebuddi: 20</p> <p>S' oblaka zaernoga kad Vikar nekrechie</p> <p> Is Nebba vedroga tresnuti Trjeſ Nechie</p> <p>Saercise kad Giove, bjesnose cîm jedi,</p> <p> Ja trossim trjeskove kad Visgni naredi.</p> <p>"Ghdje tascta poglubja, tlaccije na Svîti 25 </p> <p> Istina ghdjeno sija, buddise straſcitti.“</p> </div> </div> <div xml:id="F2-36"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F2-36-1"> <head> XXXVI. </head> <epigraph> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> Kogaje ſmja upekla, boj-se i guscterize.</p> <p>A vipera admorsus et lacertum timet.</p> </epigraph> <argument> <p> Asinus, et Lacertus. </p> </argument> <l>In prato Asellus dum virente roscidas</l> <l>Attondet herbas, e supino cespite</l> <l>Fugax lacertus provolavit flexili</l> <l>Cauda Rudentis leviter adtingens pedem.</l> <l n="5">Metu ille trepidus celeriter fugam capit: </l> <l>Contra Lacertus his Asello vocibus</l> <l>Faciebat animos: tutus hoc mane loco,</l> <l>Decerpe gramen quam libet; non te dolis</l> <l>Aggrediar ullis; immo nec noxam queam</l> <l n="10">Inferre, quamvis id voluntas suadeat. </l> <l>Ad haec Asellus dicta retinuit pedem,</l> <l>Metuque posito, quod fugam arripui hinc, ait,</l> <l>Id absque causa ne fuisse existimes.</l> <l>Me namque ab illo quo momordit tempore</l> <l n="15">In hoc eodem dira prato Vipera, </l> <l>Quodcumque serpit, horreo; suspectaque</l> <l>Vel ipsa tellus, pono qua vestigia.</l> <l> <emph>Qui semel in aliquod incidit gravius malum,</emph> </l> <l>Vel minima species hunc pericli territat.</l> </div> <div xml:lang="hr" xml:id="F2-36-2"> <head>Priciza XXXVI. </head> <p>Pr. Kogaje Smia upekla, boise i guscterize.</p> <p> <hi>Tovar, i Guscter.</hi> </p> <p>Selenoj Tovar cim na livadi pase</p> <p> Bjeſcliv-mu prid ocim Guscter objavgljase,</p> <p>Kise spuse niſ kraj starmen, i teghnu isctom</p> <p> Nogu ù prolaſaj Tovaru kudom svôm.</p> <p>Gnega er strah priuse ù biegh plahse dade, 5</p> <p>Kriepitga on uſe, temu ſborit stade.</p> <p>Slobodno sljedi ù tom grist mjestu travu ti,</p> <p> Nechjuteja njedom himbom prihiniti.</p> <p>Pace i kadabime nukala ſla voglja,</p> <p> ſla-ti, o Pobratime, nemogu ucinit ja. 10</p> <p>On govor na tise ustavi, i smetnuv strah,</p> <p> Scto rece, jatise ù bieghstavih odmah,</p> <p>Zjeniti ti nemoj beſ uſroka dae tô,</p> <p> Livadi erme ù toj Smia upeci kruto.</p> <p>Od tadese boim ja od svega scto laſi 15</p> <p> Po tlima, i ſemglja, na koj me poraſi,</p> <p>Snaj, ista da cini sumgnu-mi, po kojoj</p> <p> Opaſnim nacini' ja stavgljam stupaj moj.</p> <p>Tko ù tescko upade ſlo kegod od pria,</p> <p> Samaga pripade sjeda od poghibia. 20</p> <p> <hi>Pripov. XXXVI.</hi> </p> <p>Kogaje Smja upekla, boj-se i Guscterize.</p> <p> <hi>Tovar, i Guscteriza.</hi> </p> <p>Livaddom svudjera cîm paſe Magarre,</p> <p> Ochjuti Gusctera kod Noghe tadare,</p> <p>Pobbjesge dalecce, morriga strah pravi</p> <p> Gusctermu nù recce – Strahomſe rastavvi:</p> <p>Nukame chjud huda, da tebbi nauddim, 5</p> <p>Da sgivesc beſ truda, pravedno nu sgjudim,</p> <p>Da gaerma grijesc ti slobbodno po Gorri,</p> <p> I niscta na Svjti da saerze tvê morri.</p> <p>Ustavvi stuppaje svê Tovar, i recce,</p> <p> Plasciva Chjud mâje, sctò bjesgim dalecce: 10</p> <p>Upekla kad Smja jest menne gnekada,</p> <p> Semgliomſe scto svija, strascime josc sada;</p> <p>Ovvo isto josc mjesto, gdje stojim, govorri,</p> <p> Plascime jaoh cesto, strahom-me svegh morri:</p> <p>"Kî tusgian upoje k' Slu mnoghu jedan-krat 15</p> <p> Najmagne Slo koje buddega pripaddat.“</p> </div> </div> <div xml:id="F2-37"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F2-37-1"> <head> XXXVII. </head> <epigraph> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> Cemuje babbi ſaerzalo?</p> <p>Quid anui cum speculo?</p> </epigraph> <argument> <p> Anus, et Speculum. </p> </argument> <l>Quaedam, virentis cui juventae gratia,</l> <l>Formaeque splendor pristinus defluxerat,</l> <l>In speculo ut oris effigiem adspexit sui</l> <l>Longe illi absimilem, quam solebat junior</l> <l n="5">Videre, vitri suspicans in extima </l> <l>Haerere facie quid caduci pulveris,</l> <l>Pulchre expolivit, ut quod optat redderet.</l> <l>Detersum at iterum consulens, imaginem</l> <l>Sibi reddi eandem sensit, albicantibus</l> <l n="10">Sparsum capillis sinciput, tum pallidas </l> <l>Utrinque malas, atque rugis asperas.</l> <l>Cum se haud putaret illa formae ejusmodi,</l> <l>Qua se videbat exhiberi, irascier</l> <l>Incoepit speculo, mentiensque dicere;</l> <l n="15">Injuriaeque dum minatur addere </l> <l>Damnum, puella per foramen intuens</l> <l>Speculi immerentis sic tacita doluit vicem:</l> <l>Genius profecto te malignus foeminae</l> <l>Objecit isti, stulta quae vitio tibi</l> <l n="20">Vertit, senecta quod unice peccat sua. </l> <l> <emph>Cultum juvenibus convenire corporis</emph> </l> <l>Fabella docuit; at senes exquirere</l> <l>Debere solida queis nitet animus bona,</l> <l>Veramque in illis collocare gloriam.</l> </div> <div xml:lang="hr" xml:id="F2-37-2"> <p> <hi>Priciza XXXVII.</hi> </p> <p>Pr. Cemuje babi ſarzalo?</p> <p> <hi>Baba, i ſarzalo.</hi> </p> <p>ſcena, koj ſcivochja nestade mladosti,</p> <p> Parva i svjetlochja jur proghje ljeposti,</p> <p>Ù ſarzalu svojga videch liza sliku</p> <p> Doba nakon mnoga prem onoj raſliku,</p> <p>Koju ona opchjasce vidjet, kad bj mlada, 5</p> <p> S' iſvanske sumgnjasce strane da prah pada,</p> <p>Sirjahni oni prah, i hitio dase zkla,</p> <p> S' togaje ona od mah od svudga ocistila,</p> <p>Da bude kaſati scto ſcjudi. Tac cista</p> <p> Onagase hvati, al vidje dase ista 10</p> <p>Gnoj slika prikaſa, tjeme sjedinami</p> <p> Puno, od obraſa bljedilo s' vrazkami.</p> <p>Nezjenech, takav gnoj da slika biasce,</p> <p> Kakvase ù zaklenoj ploci toj kaſasce,</p> <p>Pocese sarciti ſarzalu, i ſvatiga 15</p> <p> Laſciva, i jur priti ruſcno iſgharditiga.</p> <p>Kroſ ſcjortu virechi Dikliza njeka tô</p> <p> Sarzala i ſcjalechi nedostojna udes ſô</p> <p>Na ovu ces ſla-te namjeri, govori</p> <p> Sama sobom, kate [...] prikori, 20</p> <p>Cim staros korit svû imalabi, i suhar.</p> <p> Doksi mlad napravu sljedi; a kadsi star,</p> <p>Stavna dobra, s' kima resise duh iscti,</p> <p> I pravu ù gnima postavi slavu ti.</p> <p> <hi>Pripov. XXXVII.</hi> </p> <p>Cemuje Babbi Saerzalo.</p> <p> <hi>Babba, i Saerzalo.</hi> </p> <p>Kad Babba Mladdosti s' Zvjetkomſe raſdjeli</p> <p> I s' hude starroſti Pramjoje vêch bjeli:</p> <p>Saerzalo jest kada gleddala: - Ghdje menni</p> <p> Jest Ljeppos? – Napadda da praha nagn zjeni,</p> <p>Nu kadar occiſti gleddajuch opeta 5</p> <p> Svoj prikor viddi iſti, gorkoje ki smeta.</p> <p>Sramotte svê sljede, nevoglia svâ prava,</p> <p> Obbrasse cîm bljede naſira braſkava.</p> <p>Gnoj erbo Prilika priasgna nie bila,</p> <p> Jest s' jeda velika Saerzalo rusgila: 10</p> <p>To ciuje Dikilzza, scto Babba prikorri,</p> <p> Millosna ter liza Saerzalu govorri: </p> <p>Rugajse ti Sgeni, korrite kâ dosti,</p> <p> Da krivſi ti zjeni s' gne tescke staroſti.</p> <p>"Pristojna Mladu jes svà skladdnoſ na Svjeti, 15</p> <p> Nêk iscte bogliu ceſ, starresu kôm Ljetti,</p> <p>Er redom naravvi, smaert nie dalecce,</p> <p> Usrokmu bud pravi, da slavvu sgar stecce.“</p> </div> </div> <div xml:id="F2-38"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F2-38-1"> <head> XXXVIII. </head> <epigraph> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> Nije plemena do slavna imena.</p> <p>Nulla generis nobilitas nominis claritatem adaequat.</p> </epigraph> <argument> <p> Musca, et Apis. </p> </argument> <l>Elata vanis impudenter dotibus </l> <l>Illustre avorum Musca jactabat genus:</l> <l>Ego, inquiebat, gens beata ut divitum,</l> <l>Traduco laetos nobili in otio dies,</l> <l n="5">Affluo deliciis, luxuique indulgeo, </l> <l>Moror inter aulas principum, atque regia</l> <l>E mensa opimis affatim vescor cibis,</l> <l>Genasque libo matronarum eburneas.</l> <l>Haec elocuta, parvulo in electri globo</l> <l n="10">Formicae corpus nigricantis integrum </l> <l>Lucere vidit, quae laboris strenui</l> <l>Insigne, donec vixit, exemplar fuit.</l> <l>Superba coepit vile tunc contemnere</l> <l>Animal, quod humili semper alvum ingloriam</l> <l n="15">Solo traxisset, atque insuavem, pauperis </l> <l>Ritu, vulgari vitam tolerasset cibo.</l> <l>Haec garrientem forte tum praetervolans</l> <l>Avidis hirundo faucibus deglutiit,</l> <l>Suique generis modo celebratum decus</l> <l n="20">Obscurae in alvi condidit recessibus. </l> <l>Sic illa periit, quodque restat, unice</l> <l>Memoria fastus est invisi: at inclytam</l> <l>Post se relinquens nominis famam sui</l> <l>Formica vivit succini in pellucida</l> <l n="25">Inclusa lacryma, regiae splendor domus. </l> <l> <emph>Qui genere digna nobilis non gessit suo,</emph> </l> <l>Obscurus moritur; virque saepe ignobilis</l> <l> <emph>Virtute nomen clarum acquisivit sibi.</emph> </l> </div> <div xml:lang="hr" xml:id="F2-38-2"> <p> <hi>Priciza XXXVIII.</hi> </p> <p>Pr. Nie plemena do slavna imena.</p> <p> <hi>Muha, i Mrav.</hi> </p> <p>Beſocno tasctima Muha uſch?ogljena, </p> <p> Dicise dobrima, i tragom plemena.</p> <p>Ja, vegljasce, kao ti narod od blaſceni'</p> <p> Bogataz ù lasti provodim moje dni.</p> <p>Svim meu raskoscjami obilno ſcivem ja. 5</p> <p> Sveghme i ù polacjami vidjeti jes kraglja,</p> <p>Gostimse pretilo s' tarpeſe gnihove,</p> <p> Gospam lize ù bilo i dajem zelove.</p> <p>Kad rece ova, zjelo mravka zarnomasta</p> <p> Ù Oksanu tjelo svjetlo vidje ù cjas tâ, 10</p> <p>Mravka, dicni kie iſghled truda bio,</p> <p> I ſa lâs ſnao nie, svesctoje ſcivio.</p> <p>Svjerizu tlacit stao tad rjecim oholnim,</p> <p> Erese priprosta smuzala bj po tlim,</p> <p>I ſcivot er vas svoj (sctoje ubogu slicno) 15</p> <p> Jesci ò potisctenoj provede nedicno.</p> <p>Tù tako tlapa cim ludo, po nesrechi</p> <p> Lastoviza s' naghlim krilim doletechi</p> <p>Kgljunomju eto hita, i diku hvagljenu</p> <p> Mal pri plemenita od roda i istu gnu 20</p> <p>U tmastu tarbuha propast ſakopaje.</p> <p> Tako dospje muha, i ino neostaje</p> <p>Od gne, negh spomena marſechja hvastanja.</p> <p> A mravku imena glas svud beſ prustanja</p> <p>Leti, ù Oksanu ſatvoren er on jes 25</p> <p> Veglja kraglja ù stanu, svoga krasna ures.</p> <p>Kuchje i od plemenite tkogodje iſrod, tmast mre,</p> <p> Cesto a imenite cini krepos sebre.</p> <p> <hi>Pripov. XXXVIII.</hi> </p> <p>Nie plemena do slavna immena.</p> <p> <hi>Muha, i Pcella.</hi> </p> <p>Ispraſnom nadmena bî Muha vrjednosti,</p> <p> Svojega plemmena hvaliſe sa dosti:</p> <p>Prohoddim rad srechie veselo dni moje,</p> <p> Usgivam odvechie pridraghe pokoje;</p> <p>Mè Plemmſtvo potlacci pristojno sctò nie, 5</p> <p> Ù Banſkom Polacci pribivam cestje;</p> <p>Isctami nestanne srechnaſam udessa,</p> <p> Davami svegh hrane kraglevſka Taerpessa,</p> <p>Obhoddjm Obraſse liepijeh Gospojâ</p> <p> Nacinnit omraſse posgjuda jest moja. 10</p> <p>Cîm ovvo govorri, tuj Mrava rasgleda</p> <p> Kôm Tjelo satvorri krugh svjetal: Isgleda</p> <p>Svakkomu kî bio hrabrenna rad truda,</p> <p> Dokleje sgivjo prattiga ceſ svuda</p> <p>Rusgnomu govorri na nacin svoj himben, 15</p> <p> Semgljomſe, prikori, scto vuce potiscten,</p> <p>Da svega nestane, nejmaſce da ceſti,</p> <p> Aerghiavve da hrane sillovvan isjesti:</p> <p>Cîm Muha bessjedi, cîm tako sgjamori,</p> <p> Cjoppa gnu sljedi, smaertnoje ter morri: 20</p> <p> <emph>.</emph> Nesrechno dospije, hvagljena s'gnôm vlaâſti,</p> <p> K' utrobbi sabbje Cjoppa gne cjaâſti.</p> <p>Scto vajmeh ostaje! Maerſechia spomena,</p> <p> Saplati cîm vaje slavnoga plemmena.</p> <p>Glaſsovit do vjka Mravakchie sgivjeti, 25</p> <p> Gneggovva cîm Slikka pribiva na svjeti.</p> <p>"Kî svoga plemmena Svjettlosti ne cjaâſti</p> <p> Ti Ciovjek immena bittichie svegh tmaâſti.</p> <p>Potiscten krepposti svê sterre dalecce,</p> <p> Kad sebbi sa dosti na Svjetu cjaâſ stecce.“ 30</p> </div> </div> <div xml:id="F2-39"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F2-39-1"> <head> XXXIX. </head> <epigraph> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> Bogljeje doch kasno na goſbu, </p> <p>nec ſaran na (*) kavghu.</p> <p>Praestat venire sero ad convivium, </p> <p>quam cito ad jurgium.</p> </epigraph> <argument> <p> Canis discerptus a sociis. </p> </argument> <l>Sedare possent ut aliquo famem cibo,</l> <l>In partem abierant oppositam Canes duo:</l> <l>Hic recta in agros pergit, et dum lumina</l> <l>Acuta vertit quaquaversus, avio</l> <l n="5">Quosdam videre in nemore se putat canes, </l> <l>Ad quos anhelo cum venisset spiritu,</l> <l>Semesae opimis dapibus epulantes ovis</l> <l>Invenit; utque parte et ipsi contigit</l> <l>Vesci residua, se beatum credidit,</l> <l n="10">Quod finem ad ipsum venerit convivii, </l> <l>Tantum refectus, edomita ut fames foret.</l> <l>Alter macellum destinarat ingredi</l> <l>Canis, viamque dum capessit impiger,</l> <l>Et ipse in alios forte tum incurrit canes,</l> <l n="15">Cauda reperta qui bovina coeperant, </l> <l>Quis illam haberet, acriter contendere.</l> <l>Hi, quod metuerent, ne petitor hic quoque</l> <l>Novus se in illos immisceret, maximo</l> <l>Omnes in illum convolantes impetu</l> <l n="20">Dorsum cruento conscidere vulnere. </l> <l> <emph>Ubi quos serentes adspicis rixam, fuge,</emph> </l> <l>In te furoris tela ne vertant sui.</l> </div> <div xml:lang="hr" xml:id="F2-39-2"> <head> Priciza XXXIX. </head> <p>Pr. Bogljeje doch kasno na goſbu,</p> <p>negh ſa ran na kavghu.</p> <p> <hi>Pas raſdarpjen od druſieh.</hi> </p> <p>S' jescjom ghlad dabi kom moghli ſajaſiti, </p> <p> Dva stranom raſlikom videse psa iti.</p> <p>Put livadâ jedan ſelenihse odpravglja,</p> <p> I ſghled ù scto na stran' on svaku upravglja,</p> <p>Ù gaju vidjeti damuse puta van </p> <p> Pse njeke, k' gnim leti, i doghje ſapiehan.</p> <p>Na goſbi nagheijh Ovze, na pol kâju</p> <p> Jur iſjedena od gnih, al er i gnem daju</p> <p>Ostatka jesti tâ sebe srechna ſvoje,</p> <p> Na svarhu obilata obroka er doscioje, 10</p> <p>Pokli s' tim nasiti milese do voglje.</p> <p> Pas naumi otiti drughi, ghdise koglje,</p> <p>I cimse nezknechi uputi, eto na pse</p> <p> Njeke po nesrechi i on namjerise,</p> <p>Koise goveda ſa rep stasce klati, 15</p> <p> Od gnihga ki jeda sam sebi prihvati.</p> <p>Oni, er strahihje, meu gnim dase i ovi</p> <p> Umjescjat neustie pridoſcjalaz novi,</p> <p>Svi skupno na gnega ſcesrozi? udarisce,</p> <p> I vas, cim darpega, harbatmu iſranisce. 20</p> <p>Meu sobom ſarate kadse ki, i srjecese,</p> <p> Bjeſci, dase na te gnihov bjes ne otrese.</p> <p> <hi>Pripov. XXXIX.</hi> </p> <p>Boglieje doch kaſno na Gosbu, </p> <p>negh saran na kavghu.</p> <p> <hi>Paſ raskinnut od Drugovaâ.</hi> </p> <p>Da Moghu nach Hranu, svê smirech laccnoſti,</p> <p> Na drughu Psi stranu poghiosce s' haerloſti.</p> <p>Jedanſe cîm morri nach travne Livade,</p> <p> Dva kucka po Gorri vidjetmu jest tade,</p> <p>Pohleppan dohoddi k' gnjm tada: daerpitti 5</p> <p> Polu-Ovze nahoddi, kê budde jestitti:</p> <p>Blasgena sa dosti sebbeje zjennio,</p> <p> Oggloddat cîm kosti nieſe ljennio.</p> <p>K' komardi drughje tad poscio, cîm ſretta</p> <p> (Pristupit nesmije) saerdittâ dva Psettâ: 10</p> <p>Volovvom nemillo daerpusse na kudi,</p> <p> Cjebi to bilo pohleppan Paſ trudi.</p> <p>Cîm novvi pristanne Paſ, gnegga gleddaju,</p> <p> Smaertnemu tad? ranne nemillo davaju.</p> <p>"Bjese kogodi, stoj s' mirom, ne teghni, 15</p> <p> Da ti se nesgoddi Slò koje, pobjeghni.“</p> </div> </div> <div xml:id="F2-40"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F2-40-1"> <head>XL.</head> <epigraph> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> Cjasna haglina sramote nepokriva.</p> <p>Honesta vestis non contegit infamiam.</p> </epigraph> <argument> <p> <hi>Musca, et Apis.</hi> </p> </argument> <l>Stat Musca quaedam, quam viridis ornat color</l> <l>Contemperatus aureo, pulcherrima </l> <l>Videri, at aliis et figura, et moribus</l> <l>Cognata muscis; propriumque huic insuper</l> <l n="5">Id est, ut olido, quo nutritur, a fimo </l> <l>Nunquam recedat. Haec volantem cominus,</l> <l>Florumque capita delibantem Apiculam</l> <l>Ut vidit atro concolorem pulveri,</l> <l>Tune, inquit, habitu corporis sic lurido</l> <l n="10">Audes venustis insidere floribus? </l> <l>Id me deceret aequius, cui divitis</l> <l>Smaragdi ab omni parte se adjungit nitor.</l> <l>Exasperata sic superbis vocibus</l> <l>Apis, dabo, inquit, non venustam corporis</l> <l n="15">Mihi adeo formam, nec colores vividos; </l> <l>Flores at illus nil curant, et surgere</l> <l>Hinc mellis etiam me liquidi partem sinunt,</l> <l>Quod in beata congero alvearia.</l> <l>At tu, quae nitidis exornata vestibus</l> <l n="20">Contemnis alios, ne putato contegi </l> <l>Tuam sub illis posse turpitudinem;</l> <l>Nam qualem accedas ad dapem, ipse odor docet.</l> <l> <emph>Quibus indecora dignitas adjungitur,</emph> </l> <l>Fabella in illos maxime haec quadrat viros.</l> </div> <div xml:lang="hr" xml:id="F2-40-2"> <p> <hi>Priciza XL.</hi> </p> <p>Pr. Cjasna haglina sramote nepokriva.</p> <p> <hi>Muha, i Pcela.</hi> </p> <p>Njekoja jest Muha kû ljepo ſelena</p> <p> Rese odasvud ruha, kanosu i ſlachjena.</p> <p>Vidjeti ljepaje, rodjakigna ali svim</p> <p> Druſiem onaje muhami ostalim.</p> <p>Slika, i chjud istaje, al te osobnosti 5</p> <p> Jest ova da staje na ghnus, kimse gostj.</p> <p>Pcelu ona videchi, koj-je od ſemljge pomas, </p> <p> Tù bliſu letechi, ghdi sisa iſ zvjecha slas,</p> <p>Tot-li ti, koj tmasto tacje (rece) lize,</p> <p> Smiesc na ljepo tô sjedati zvjetize. 10</p> <p>Pristojal tô meni bogljebi, kojoj jes</p> <p> Pristao ſeleni odasvud taj ures.</p> <p>Na govor oho tâ Pcelase raſgljuti.</p> <p> Da ljeposmi data nj, rece, dachjuti,</p> <p>Ni ù tjelu da se mom te ſcive pomasti 15</p> <p> Nahode, kêsu ù tvom; al ſa tê ochjasti</p> <p>Nadvorgnje zvjeche iscta nehaje, i med-mi dà</p> <p> Vadit, da ù uliscta nosimga mâ ureda.</p> <p>A ti ù svjetloj toj haglini, kâ druſih</p> <p>Tlacisc, zjenit nemoj sctichjena dasi od gnih, 20</p> <p>Sramote i ostati mogu tvê da ù tminah,</p> <p>Na kû er jescju ti pristupasc, kaſce dah.</p> <p>Kjeh nedostojno cjas-se kagod prima,</p> <p> Scpota ova dostojno prikaldase gnima.</p> <p> <hi>Pripov. XL.</hi> </p> <p>Cjaâſna Haglina sramote nepokriva.</p> <p> <hi>Muha – Brezzuglia, i Pcela.</hi> </p> <p>Jest Muha ſelenna s' slatnome pomaâſti,</p> <p> Kû ljeppoſ zjegniena nad Muhaâm svijem cjaâſti</p> <p>Drughijem slicnaje Prilikom, Naravvi,</p> <p> Gnoj kalo Hranaje, na gnemmu borravi.</p> <p>Cîm gledda Pcelizzu naerh zvjechiâ gdje sjeddi, 5</p> <p> Zaernomu gne Lizu scjallechje, bessjeddi:</p> <p>Halavva ti Tjela, beſ slavve, beſ srechie</p> <p> Smjonno sctôs sjella Miriſsno na Zvjechie?</p> <p>Pristojno to menni bilobi sa dosti,</p> <p> Kô draghi Cameni cîm Mêſu Svjettlosti. 10 </p> <p>Ohollâſt velika tvâ , recce Pcelizza,</p> <p> Scto nie Prilika mâ ljepa, ni Lizâ,</p> <p>To menni nebrani k' zvjechizu siestitti,</p> <p> Blagome zvjet hram, s' sladostîm naſitti</p> <p>Napunnim uliſctâ slatkoga ja Medda, 15</p> <p> Halavva, neciſta ti sgiveſc beſ reda:</p> <p>Gnuſnomu po kalu Brezzuglie cîm lettu,</p> <p> Utjehu ne Malu donossim ja Svjetu.</p> <p>Tvâ saman obbuchia srammotte sa skritti,</p> <p> S tobbommje jad, Smuchia? dôk buddesc sgîviti, </p> <p>Poganna beſ cesti nedavaſc koristi</p> <p>Sctò buddesc ti jesti Smrâd kasge necisti.</p> <p>"Kê cjaâſti, kê slavve dostojan ko nie,</p> <p> Nêk Isgled mêprave Pricize sad sctje.“</p> </div> </div> <closer> Svaerha Pripovjesti umjettnijeh Drughijeh kgnigaâ.</closer> </div> <div type="poesis-liber" xml:id="F3"> <head>FABULARUM LIBER TERTIUS</head> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F3-0"> <head>PROLOGUS AD JUNIUM DE RESTI. </head> <argument> <p>Auctor, et Junius colloquentes.</p> </argument> <l>AUCT.Hoc destinavi quod libello terminum</l> <l>Operis habere, Moecenatis nomine</l> <l>Ut insignitus prodeat, te exposcere</l> <l>Illi in patronum, docte JUNI, cogito.</l> <l n="5">Si forte dicas, quod frequentes ostia </l> <l>Pulsant clientes, publicisque est insuper</l> <l>Tibi occupatus animus in negotiis,</l> <l>Utrumque credam; nec tamen desistere</l> <l>Mens est proposito: te profecto valdius</l> <l n="10">Rogare pergam, donec expugnavero. </l> <l>JUN.Tuus quid iste, dic, Libellus continet,</l> <l> Meo quem velles evulgatum nomine?</l> <l>AUCT.Agis patroni more mecum, admittere</l> <l>Causam abnuentis, cognitam ni habeat prius:</l> <l n="15">Risum moventes fabulas hic habet liber, </l> <l>Illumque rebus ludicris refercii:</l> <l>Quanti est laboris adnuere? JUN. Res si habet ita,</l> <l>Praefige nomen his meum; post seria</l> <l>Hac recreabo lectione spiritum.</l> <l>AUCT.Bene inquis; arcus namque ut frangetur cito,</l> <l>Quem tensum habueris semper; at longo tibi,</l> <l>Hunc si relaxes, est futurus usui,</l> <l> <emph>Sic </emph>(*)<note>(*) Phoed. Lib. <num value="3">III</num>. Fab. XIV. </note> <emph>ludus animo debet aliquando dari,</emph> </l> <l> <emph>Ad cogitandum melior ut redeat tibi.</emph> </l> </div> <div xml:id="F3-01"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F3-01-1"> <head> I. </head> <epigraph> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> Star vuk pasja (*)<note>(*)<emph> Vox Arabica</emph>, irrisionem<emph> significans in hoc Illyricum irrepsit adagium.</emph> </note> maskara.</p> <p>Lupus senior a canibus irridetur.</p> </epigraph> <argument> <p>Lupus senior, et Canes.</p> </argument> <l>Lupus senecta factus imbecillior</l> <l>Oves praedari cum nequiret amplius,</l> <l>Quicumque pagis incolebant proximis,</l> <l>Suosque soliti ducere ad pastum greges</l> <l n="5">Inusitato gestiebant gaudio; </l> <l>Metuque vacui ipsi otiabantur canes</l> <l>Ovile circum: utque impotenti illudere</l> <l>Quaedam est voluptas tristis adversario,</l> <l>Id ut peragerent, in nemus se plurimi</l> <l n="10">Canum tulere, jamque pene inedia </l> <l>Enectum, et aegros vix trahentem artus solo</l> <l>Sub rupe scabra reperiunt: tun' scilicet</l> <l>Olim tremendus hostis ille es, inquiunt, </l> <l>Qui nos ovilis ab aditu ut te longius</l> <l n="15">Cura arceremus vigili, tot traducere </l> <l>Noctes ad imbrem perpulisti, et frigora?</l> <l>Aures acutis vellit interim hic dentibus,</l> <l>Petulans in humeros alter insilit, in os </l> <l>Summa micturit ille contumelia.</l> <l>Impune faciunt cuncta, namque abest vigor.</l> <l>Tunc ille: oportet haec feram, cum me gravis</l> <l>Senecta vestri fecerit ludibrium.</l> <l> <emph>Haec impotentes fabula admonet senes,</emph> </l> <l>Praesertim in alios qui fuere injurii,</l> <l n="25"> <emph>Duras et ipsi ut aequius tolerent vices, </emph> </l> <l>Irrisuique caeterorum se parent.</l> </div> <div xml:lang="hr" xml:id="F3-01-2"> <p>Kgnighe Trechje</p> <p> <hi>Prizica I. </hi> </p> <p>Pr. Star Vuk, pasja maskara.</p> <p> <hi>Vuk star, i Psi.</hi> </p> <p>Er staros ucini jur Vuku oslabiti, </p> <p> I mochjan vechje nj on Ovze pljeniti,</p> <p>Ratajâ svesctoje po selim bliſcnime,</p> <p> Vode ovze ki svoje livadam travnime, </p> <p>S' uſroka togase mnogo radovahu. 5</p> <p> Psi isti, er osctase vechje ne strascjahu,</p> <p>Uſ obor bestuſcni veselose igraju:</p> <p> I kako, kad tuſcni protivni kje ù vaju</p> <p>Njeka rugatmuse nasladje nemilla,</p> <p> Psetâ ù lugh tisnuse, da tô tvorj silla. 10</p> <p>Pod krovomga hridi skoncjana s' nejesce</p> <p> Nahode, mlohav ghdi jedvase poteſce</p> <p>Neprjategl totsi ti on strascni, velemu,</p> <p> Koga ſa darſcjati od nas na dagljemu,</p> <p>Tolikrat bdismo mi, i kieh usili ti 15</p> <p>Na daſcdu, i ſimi ſlih nochi ogristi?</p> <p>Meghju tô osctrima uho ovi skubemu</p> <p> Nemillo ſubima, na plechi on skacemu,</p> <p>Beſocnoga i jasce, drughi ſa necjasnos </p> <p>Vodu pusctavasce ù rillomu, i ù nos. 20</p> <p>Slobodno cine sva, er nesta jakosti,</p> <p> Tad on: tarpjetmi ova trjebje zjech starosti,</p> <p>Od ruga mene kâ ucini vam sada.</p> <p> Priciza ova neka slabim starzim nauk dà,</p> <p>Kise inim rugasce, da i oni tarpe sad, 25</p> <p> Sctagod ſaimasce druſim mladi njekad.</p> <p>Pripovjestj Trechie kgnighe</p> <p> <hi>Pripovvjeſ I.</hi> </p> <p>Stâr, Vuk, pasja Maſkara.</p> <p> Starj Vuk, i Psi.</p> <p>Mlohavvom morren slabbosti</p> <p> Vuk kasge bigliegh starroſti,</p> <p>Stuppaj-je gnemmu cîm ljeni,</p> <p> Ovze nemosge da pljeni:</p> <p>U blisgnem stahu kî selu, 5</p> <p> Mnoghosse tada vesselu:</p> <p>Beſ straha k' Jovu poccinne </p> <p> Pâſ, jesu nochne kad tminne,</p> <p>Naslada budde cîm gnekka</p> <p> Rugatſe slabbu do vjeka; 10</p> <p>Proghiosce kucki pò Gorri,</p> <p> Viddjosce Vuka, ghdje morri</p> <p>Glâd; Gorom tescko jauce,</p> <p> Nemochne kosti ghdje smuce:</p> <p>Pâſ gnegga tusgna kad viddi 15</p> <p> Savjat gorko kod Hridi,</p> <p>Tinosi, Vuce, gnekada</p> <p> Rasdaerpi Gorom kî Staddâ?</p> <p>Dasc, Simu, tughu, laccnosti</p> <p> Tarpjesmo s' tebbe sa dosti, 20</p> <p>Trjeba bi nammi vechie-krat</p> <p> Ovcize s' tebbe kad cjuvat</p> <p>Uscimu daerpi cîm jaccè</p> <p> Na Plechi drughi gnêm skace.</p> <p>Svakkumu bolleſ uſrocci, 25</p> <p> Misgiaga drughi sred occi.</p> <p>Psi gnemmu cinnu ruscnosti,</p> <p> Er nejma tusgjan kreppoſti:</p> <p>On gnimmi tada govvorri;</p> <p> Cîm menne starroſ umorri 30</p> <p>Nevoglia menni jest tughe</p> <p> Taerpjetti prikor, i rughe</p> <p>"Cjovjeku vajmeh starromu,</p> <p> Rugase kada druggomu</p> <p>Tichie sveghiera taerpjetti 35</p> <p> Rugh, prikor, sgjalloſ na svjeti.“</p> </div> </div> <div xml:id="F3-02"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F3-02-1"> <head> II. </head> <epigraph> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> Potohoci ſcjabba noghu, i recce: podkuj i menne. </p> <p>Rana elato pede dixit: mihi quoque ferreas soleas inducito.</p> </epigraph> <argument> <p> Rana, et Veterinarius. </p> </argument> <l>Rupto jacentis corpore infortunium</l> <l>Ranae, aemulari stulta dum tentat bovem,</l> <l>Sciri a puellis vel quadrimis arbitror.</l> <l>Pretium sit operae nosse, quis fuerit meae</l> <l n="5">Nil sanioris exitus. Soleas equi </l> <l>Quidam pedibus ut ferreas inducere</l> <l>Coepit, palustri rana prosiliens lacu</l> <l>Terram petivit; utque vidit, quam bene</l> <l>Equo illud operae praestitisset artifex,</l> <l n="10">Raucis ab illo flagitabat vocibus, </l> <l>Ut calcearet se quoque, et imitans equum</l> <l>Fabro offerebat jam pedem, pulchre et sibi</l> <l>Id convenire, quadrupes cum sit, rata.</l> <l>Huic tantum ut ille vidit arrogantiae</l> <l n="15">Inesse, ut humilis se paludis incolam </l> <l>Fero sit ausa comparare principi,</l> <l>Calce ictam aquosas in paludes propulit.</l> <l> <emph>Mediocritatis quisquis oblitus suae</emph> </l> <l>Audet potentes aemulari, desipit.</l> </div> <div xml:lang="hr" xml:id="F3-02-2"> <p> <hi>Priciza II.</hi> </p> <p>Pr. Potohoci ſcjaba nogu, i rece,</p> <p>podkuj i mene.</p> <p> <hi>ſcjaba, i Podkovalaz.</hi> </p> <p>Nesrechju ſcjabe, kâ s' volomse natjeza</p> <p> Raspuknute, mnim da ſnaju i mala djeza.</p> <p>Sad drughe pripovjes, kâ niscta pameti</p> <p> Negh ova boglje jes, kratku richju iſrjeti,</p> <p>Podkuja kogna cim njeko, iſ kalovita 5</p> <p> Blata plovom naghlim ſcjaba kraj dohita.</p> <p>Tù ona videchi, kao ljepo opravi</p> <p> Tô kognu, i htechi na noghe da stavi</p> <p>Podkove i sebi, stadega muklima,</p> <p> Svescto vech mochna bj, moliti glasima, 10</p> <p>Kogna i kô vidjasce prj cinit, i ona</p> <p> Jur noghu uſdiſasce odvisce smiona,</p> <p>Zjenech, da i gnoj tô, cetvernoga er jes,</p> <p> Prisoise isto, i imat taj ures.</p> <p>Kad taku on u gnoj ponosnos spoſnaje, 15</p> <p> Da sebe, blato koj priprosto kuchjaje,</p> <p>Slicit svjeri smje varhu svih pogladnoj,</p> <p> Nogom udarie, tisnu ù vodni i dom svoj.</p> <p>Rodjen bichja ù sridgnem, tkose inadi s' gljudim</p> <p> Moguchiem, da ù gnem neima svisti, ja mnim.</p> <p> <hi>Pripov. II.</hi> </p> <p>Potohoci Sgjabba Noghu, i recce:</p> <p>sad kuj i menne.</p> <p> <hi>Sgjabba, i kirigja.</hi> </p> <p>Djezâ, zjenim, od dva Ljettâ</p> <p> Sgjabbe snadu da Nesrechiu,</p> <p> Vola putem kad suſreta,</p> <p> Ter ohollaâſt sacce vechiu;</p> <p> Nadimgljesse sasvijem luda, 5</p> <p> Dôk s' gorkoga zaerhne truda;</p> <p>I moiojse Sgjabbi sgoddi</p> <p> Stvâar prilicna: Potkovvatti</p> <p> Jedan kogna cîm dohoddi</p> <p> Sgjabbu budde tuj gleddatti: 10</p> <p> Saciuddise kadje ciuje</p> <p> Ghdjega molli dae podkuje.</p> <p>S' gne slobodde ghgnevnoſ kuſcia</p> <p> Da sljediti kogna smije:</p> <p> Ludi govvor gne ne sluscia 15</p> <p> Nêghse rugha s' gnom, i smije;</p> <p> Sadje rusgi, sadje tjerra,</p> <p>[...] s' Noghom dno jezzera.</p> <p>"Svoje kogod jest srednosti</p> <p> Saboravvjen vêch na svîti, 20</p> <p> Tichie s' take svê ludosti</p> <p> Svegh prikorren sasvijem bitti;</p> <p> Nechie immatti Mira ikada</p> <p> Svegh sgjallosti, tughe, i jaddâ.“</p> </div> </div> <div xml:id="F3-03"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F3-03-1"> <head> <num value="3">III</num>. </head> <epigraph> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> Kuchja na glasu, a macka ghladna.</p> <p>Domus dives fama, at in ea et felis esurit.</p> </epigraph> <argument> <p> Rusticus, et Felis. </p> </argument> <l>Agricola in amplis cum videret aedibus</l> <l>Commolientem muribus dolos Catum,</l> <l>Unumque saevis jam praedantem dentibus,</l> <l>Sic increpabat. Animal o te pessimum,</l> <l n="5">Suetum rapinis, caedibusque vivere! </l> <l>Quid bile pectus aestuat tanta tibi,</l> <l>Mures ut avidus insequaris helluo?</l> <l>Non sat, quae herilis affatim dantur tibi</l> <l>Mensae esculenta? Non beatum te satis</l> <l n="10">Opibus abundans, quam incolis, facit domus? </l> <l>Ad dicta Feles nil moveri; at talibus,</l> <l>Ut murem adedit, rusticum refellere.</l> <l>Vocas quod animal indolis me pessimae,</l> <l>In damna natum, muribusque injurium,</l> <l n="15">Calumniaris sic loquendo; ad talia </l> <l>Vis namque quaedam me fatalis incitat:</l> <l>Domus sed haecce, rere quam largum mihi</l> <l>Sufficere victum, praeter unam nominis</l> <l>Celebritatem, nil habet; nam omnes fame</l> <l n="20">Urgemur intus sic rabida, ut alvum ni ego </l> <l>Quandoque vacuam muribus referciam,</l> <l>In divite domo centies peream in diem.</l> <l> <emph>Famae fefellit saepe rumor plurimos</emph>.</l> </div> <div> <p> <hi>Priciza</hi> <hi> <num value="3">III</num>.</hi> </p> <p>Pr. Kuchja na ghlasu, a macka ghladna.</p> <p> <hi>Macak, i Segljanin.</hi> </p> <p>Ù Dvorim veglima kad segljan vidje da</p> <p> ſla od Macka miscima motrise ſasjeda,</p> <p>I jur gnih jednoga nemillim ſubima</p> <p> Da hita, osctorga kara ovim rjecima.</p> <p>O tebe nada svim ſcivinam najhughje, 5</p> <p> Obicne udit druſim, i popadat tughje,</p> <p>Ù sarzu ſascto gniv tvomuje tolik ti,</p> <p> Da miscim proſcdargliv sveghse hoch gostiti?</p> <p>Nijt' dosta, s' tarpeſe sctot' Gospar daje tvoj?</p> <p> Tko srechnij tebese mosce rit, obilnoj 10</p> <p>Ki tako ù kuchi boravisc ne smeta</p> <p> Rjecise on ghegovoj, miscja i ù tarbuh spreta.</p> <p>Paka velj gnemu: scto mene ſovesc ti,</p> <p> Najgoru svjer, i mû chjud hochjesc huliti,</p> <p>O' scteti er miscjâ ja radim, i krivsam gnim, 15</p> <p> Nepravome tvoja potvora rjec ù tim.</p> <p>Ere njeka na tô silomse udesna</p> <p> Potice, al pak scto mniscme ovdi objesna,</p> <p>I damie ù jescjam obilnos, budti ſnat,</p> <p> Kuchja ova da ima sam imena ghlas bogat .20</p> <p>Pokli svih ghlad ù gnoj tac morj ſcestoki,</p> <p> Da kad ù tarbuh moj misc nebj uljeſo ki,</p> <p>Od ghlada doisto ja stokratbi umro na dan.</p> <p> Cestose dogaghja, ghlas da vara iſpraſan.</p> <p> <hi>Pripov. <num value="3">III</num>.</hi> </p> <p>Kuchia na glaſu, a Macka gladna.</p> <p> <hi>Seglianin, i Macka.</hi> </p> <p>Kad Seglianin Macku ugleda,</p> <p> Ghdjeno svjetli jesu Dvori</p> <p> Tusgnijem Mîscim ghdje sasjeda,</p> <p> Gnoj govvorri.</p> <p>O prihuda Svjeri od visce, 5</p> <p> S' grabscjâm sgivjet kômje millo,</p> <p> Sctò progonnisc svak-ciaſ Misce</p> <p> Jaoh nemillo?</p> <p>Nieti dosti, sctoti ostaje</p> <p> Gosparevoj na Taerpessi 10</p> <p> Cîm cestittoſ slavvna tvâje</p> <p> Srechni udessi?</p> <p>Nieti dosti pribivati</p> <p> Toj obbilnoj u Polacci?</p> <p> Govvor budde kî sluſciatti 15</p> <p> Macka tlacci:</p> <p>Sctò Seglianin gnoj bessjeddi</p> <p> Nesmetaje nitti morri,</p> <p> Nêgh jestitti Miscia sljedi,</p> <p> Pak govorri: 20</p> <p>Menne hude sctò Naravi</p> <p> Ti Nasivaſc Svjer sadara,</p> <p> Miscjm tusgnijem porraſ pravi,</p> <p> Jest privara;</p> <p>Govvor saisto jest himbenni, 25</p> <p> Njesam kriva silla ghdje,</p> <p> To da krivo cinniſc menni</p> <p> Raslogh nie.</p> <p>Himben prikor vêch dovaersci, </p> <p>I nemisli ludo sada: 30</p> <p> Imme slavvno kuchja uſdaersgi,</p> <p> Mreſe od Glâda.</p> <p>Zaerknulabjh vechi-krati,</p> <p>Da nie Miscjâ zijech laccnosti:</p> <p> Tesckoje vajmeh pribivati 35</p> <p> S' lakomosti:</p> <p>"Sctò Cjovjeku jest vidjetti</p> <p> Vechie-krati Slavva nie,</p> <p> Pritvorritti Stvâr na Svîti</p> <p> Lasg ummje. 40</p> </div> </div> <div xml:id="F3-04"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F3-04-1"> <head> IV. </head> <epigraph> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> Scednabihte priko vodde priveo.</p> <p>Te sitibundum sicco ore per aquam traducerem.</p> </epigraph> <argument> <p> Nundinatores duo. </p> </argument> <l>Facile opprimetur nimia simplicitas dolis.</l> <l>Quicumque primi ad nundinas cum mercibus</l> <l>Veniunt, easdem carius quam caeteri,</l> <l>Qui tardiores appulere, distrahunt.</l> <l n="5">Duo ergo ad illas dum feruntur mercibus </l> <l>Eisdem onusti se viae ad divortia</l> <l>Junxere; ad unam cumque metam tenderet</l> <l>Uterque, pariter ambulabant, invicem</l> <l>Confabulantes: sed praeire mercium</l> <l n="10">Quod causa avebat alteri, ne copia </l> <l>Sint viliores, cogitabat callidus,</l> <l>Siquam inveniret, qua retardet eum, viam.</l> <l>Haec dum revolvit, de siti hic rabida queri,</l> <l>Et inquieta ferre circum lumina,</l> <l n="15">Aquae si alicubi forte venam cerneret. </l> <l>Dum provehuntur, ecce in imis vallibus</l> <l>Lenis fluebat ponte subter ligneo</l> <l>Rivulus: hic inhians avolavit ocyus,</l> <l>Sitim misellus igneam ut restingueret.</l> <l n="20">Post hunc at alter clamitat: quaeso, cave </l> <l>Bibas ab illo fonte, ni vitae piget.</l> <l>Prope heic geruntur bella: quis scit, hostium</l> <l>Haec ne veneno quis fluenta infecerit?</l> <l>Adhuc fer ergo paululum: en jam villula</l> <l n="25">In colle se aperit: scande, te dulci mero </l> <l>Refrigerabit hospes; hinc ad nundinas</l> <l>Venies alacrior. Ille dictis talibus</l> <l>Persuasus ore praeterivit arido,</l> <l>Jugumque montis asperum superans bibit</l> <l n="30">Merum in taberna, dum suas hic interim, </l> <l>Nam solus, merces distrahebat plurimi.</l> </div> <div> <p> <hi>Priciza IV.</hi> </p> <p>Pr. ſcednabihte preko vode priveo.</p> <p> <hi> Targovza dva.</hi> </p> <p>Lasno ludorie dajuse varat ſlim.</p> <p> Na Pazar ki prie dohode s' targhim svîm,</p> <p>S' koristi onijh vechjome prodadu</p> <p> Negh oni, ki iſa gnih kasnie dopadu.</p> <p>Dva, ki varstu istu targovinâ imaju, 5</p> <p> Na raſkartja mistu putemse sastaju.</p> <p>Dakle oni ſajedno ſdruſceni ighjahu,</p> <p> Meu sobom i uredno besjede djegljahu.</p> <p>Targovinâ ali zjech er htjegne ovoga</p> <p> Bjesce da bi pritech druga mogo svoga, 10 </p> <p>Dase zjegne nebi prodale, vechih bit</p> <p> Kad bude, ù sebi miscgljasce varovit,</p> <p>S' kombiga ustaviti dubinom on mogo.</p> <p> Ghleda i voda jel ghdje. Naprjeda idu cim,</p> <p> Potocich on vidje pod mostom darvenim, 15</p> <p>Ù niſkoj prodoli ghdi tece, oncjase</p> <p> ſaleti niſ doli, napie prj dase,</p> <p>Ter ſceghju ugasi: al drughi ſa gnime</p> <p> Udiglse oghlasi rjecima s' ovime.</p> <p>Molimte rad Boga, potoka nemoj ti 20</p> <p> Pit vodu onoga, ako hoch ſcivjeti.</p> <p>Ratje bliſu odi, vode ove (kochje ſnat?)</p> <p> Neprjategl kigodi jeli mogo otrovat?</p> <p>Tarpi josc ſa mal ti, na brjegu eno Sela,</p> <p> Uſaghi, dachjeti karcmar vina zjela, 25</p> <p>Hladna, slatka, kime onchjete napoit,</p> <p>Odkle vech krepkime sarzemchjesc na targh prit.</p> <p>Na rjeci on prighnut tê suhim ustim proghje,</p> <p> I grechi uſ bardaste stjene ù karmu doghje,</p> <p>Veselo ghdi pie, targhe a ovi, er sam jes, 30</p> <p> Prodava vrjednie sve na gotov pjeneſ.</p> <p> <hi>Pripov. IV.</hi> </p> <p>Scednabihte priko Vode privveo.</p> <p> <hi>Dva Taergovza.</hi> </p> <p>"Parvicnoschie laſno smesti</p> <p> Ghdi savisgna jest privara:</p> <p> Kî hittrosti nejma, i Svjesti</p> <p> Neuredne Misli stvara.</p> <p>Svè koriſno prodda, i laſno 5</p> <p> Kî k' Pazzaru baerſ dohoddi,</p> <p> Negholi oni koij kaſno</p> <p> Ù nesrechnoj prighiu sgoddi.</p> <p>Putje ghdîno na raſtavvi</p> <p> Dvoizza-ſe tuj srettosce, 10</p> <p> Taergovine svakki spravvi</p> <p> Prodat svescto boglie mosce:</p> <p>Istijem putem kad prohoddu,</p> <p> Dogovvorrje cesti bio:</p> <p> Kî jest hittar, iscte sgoddu, 15</p> <p> Drugha dabi privarrio:</p> <p>Ovvò budde cîm miſlitti:</p> <p> Sgedan jesam Drugh govvorri,</p> <p> Dabi hottio vodde pitti,</p> <p> Cîmga Sceghia tescko morri. 20</p> <p>Svè rasgleda pomgnimv svuda</p> <p> Jeda Voddè vir ghdje viddi,</p> <p> I gorkoga zjechia truda</p> <p> Tusgbe svoje glaâſit slîdi.</p> <p>Is pod Mosta kraj doline 25</p> <p> Tuj Trak vodde malo tecce,</p> <p> Sa da od sceglie nepoghinne</p> <p> Uputise k' gnemu prece.</p> <p>Cîm to viddi Drugh himbenni</p> <p> Ù Glâſ sauppi: Nemo pitti, 30</p> <p> Daje sdravvo to, ne zjeni,</p> <p> Sgivot nemo tvoj svaerscitti,</p> <p>Blisgnom ovvom na Livaddi</p> <p>Snasc, da vojske mnosctvo tuje</p> <p> Ko snà kigod isnenadi 35</p> <p> Da nepriategl voddu otruje.</p> <p>Bûd sa mallo jsoc taerpjetti,</p> <p> Baerso trudi tvî dospîchie;</p> <p> Buddesc k' selu kad uſiti</p> <p> Goôſt tvû sgeghiu sagasichie 40</p> <p>S' slatkjem vinom: ù raddosti</p> <p> Dochiesc tadà ti k' Pazzaru:</p> <p> Lud vjerruje himbennosti,</p> <p> I neposnà tù privaru:</p> <p>Sgedan proghie tad k' Glavizzi, 45</p> <p> Vaerhom kêſe reſi Selo,</p> <p> Vino pijuch u Pivnizi</p> <p> Smiri sceglie svê veſselo,</p> <p>Cîm s' mnoghome Drugh dobiti</p> <p> Taergovvine sam proddava: 50</p> <p> Daje ummjo privarritti</p> <p> Drugha, gnemmje raddos prava.</p> </div> </div> <div xml:id="F3-05"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F3-05-1"> <head> V. </head> <epigraph> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> Medvjedje reko: roditchje kruscke.</p> <p>Ursus dixit: pyra provenient.</p> </epigraph> <argument> <p> Ursus, et Vulpes. </p> </argument> <l>Per parva Vulpes cum videret hispidum</l> <l>Ursum vagari, atque otioso lumine</l> <l>Pyros tueri, vix adhuc cum primulis</l> <l>Sese induisset arbor illa floribus,</l> <l n="5">Sic inquiebat tacita: quid malus hic latro </l> <l>Hoc moliatur in loco, haud intelligo;</l> <l>At velle ab istis aliquid arboribus puto:</l> <l>Ultraque pergens per viam ut venit prope,</l> <l>Salvere jussit, callideque interrogat.</l> <l n="10">Dic urse, quaeso (namque, ni fallor, modo </l> <l>Praesagientis aliquid est vultus tibi)</l> <l>Tenuem pyrorum copiam hocne praevides</l> <l>Anno futuram, an uberem? Hic uberrimam</l> <l>Fore pollicetur; cumque Vulpes quaereret</l> <l n="15">Causam, futuros scire qua eventus sibi </l> <l>Fas esset, unam hanc mente pol! dignam sua,</l> <l>Sibi ille fructus quod placeret, attulit. </l> <l> <emph>O quot carenti mente sunt urso pares,</emph> </l> <l>Dum quae peroptant, haec futura existimant!</l> </div> <div> <p> <hi>Priciza V.</hi> </p> <p>Pr. Medvjedje reko, roditichje kruscke.</p> <p> <hi>Medvjed, i Kuna. </hi> </p> <p>Videch gugnavita po poglim Medvjeda</p> <p> Kuna ghdise skita, i kruscke ghdi ghleda,</p> <p>Dubse taj zvjechjem cim stoparva biasce</p> <p> Obuko tad parvm, ovako vegljasce:</p> <p>Nevidim ovima scto snuje, i motri ovi 5</p> <p> Lupesc i mjestima, sctonoli gotovi.</p> <p>Od ovih da scto iscte stabarâ al mnim ja,</p> <p> I naprjedse tiscte: kadse k' gnem pribliſcjâ,</p> <p>Dvorno poſdravgljaga prj svega, vuhveno</p> <p> A paka pitaga: rezimi pravedno, 10</p> <p>Molimte, Mèdo moj, sctochjute pitati</p> <p> (Ermi obraſ kaſce tvoj, da njescto gatasc ti.)</p> <p>Godine ove mali Kruscjak', al velik rod</p> <p> Rezi, bit imali? Dachje biti prirod,</p> <p>Medvjed obechja gnoj, i cimga pak pita, 15</p> <p> S'koga rece dajoj, tô uſroka dohita,</p> <p>Dà rjeci samo ove, pameti tej ghgnile </p> <p> Dostojne gnegove, kruscke ermusu mile.</p> <p>Moremo mnoghe mi Medvjedu ovem slicit,</p> <p> Snjevase koijemi, scto ſcjude, dachje bit.20</p> <p> <hi>Pripov. V.</hi> </p> <p>Medvjedje reko: Rodditchje kruſcke.</p> <p> <hi> Medvjed, i Kuna</hi>.</p> <p>Kuna gledda</p> <p> Cîm Medvjedda</p> <p> Po Livaddâm ghdiese skita,</p> <p> Ter ù zvjetu kruſcke passi,</p> <p> Cîm prolassi, 5</p> <p> Zjeni od stabbaâr da sctò pita</p> <p>Sctò ovvi hudi</p> <p> Lupesc sgiudi?</p> <p> Sama s' sobbom tad govvorri:</p> <p> Gnescto misli, motri gnescto, 10</p> <p> Ovdi cesto</p> <p> Sctò dohoddi, dalek Gorri?</p> <p>Ù toj sgoddi</p> <p> Cîm prohoddi</p> <p> Blizu gnegga tad posdravvi; 15</p> <p> Snatmi, recce, jest posgiudda</p> <p> Sctosi ovuda</p> <p> Kasgi, mollim uſrok pravi.</p> <p>(Ako menne</p> <p> Zijech himbenne 20</p> <p> Sumgne kakve Svjes nevarra,</p> <p> Ù tvom Lizu jest vidjetti,</p> <p> Rasummjetti</p> <p> Scto neumijem ja sadara.)</p> <p>Sctò mniſc kôchie 25</p> <p> Ovvò vochie</p> <p> Ljetti ovvijem jur rodditti?</p> <p> Medvjed stavno gnoj obbechia,</p> <p> Ploddna srechia</p> <p> Dachie sasvijem krusckaâm bitti. 30</p> <p>Pita od tegga</p> <p> Raslogh svega</p> <p>Kuna, i kako mosge snatti</p> <p>Imma sctose dogodditti</p> <p> Jur na Svjti 35</p> <p> Budde on raslogh tad kaſati:</p> <p>Ovvò vochje</p> <p> Rodit hochie</p> <p> Erje ugodno tako menni,</p> <p> Medvjed ovvò tad govorri: 40</p> <p> Kunu umorri</p> <p> Raslogh tako lud, himbenni.</p> <p>"Na ovvêm Svjeti</p> <p> S' svôm pameti</p> <p> Medvjedusu slicni Gliudi, 45</p> <p> Dachie bitti kada sudu</p> <p> Sctò oni sgjudu, </p> <p> Mislim, scegliom, Djellom ludi.“</p> </div> </div> <div xml:id="F3-06"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F3-06-1"> <head> VI. </head> <epigraph> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> Popaerscioje, nu nje poletio.</p> <p>Trepidavit alis, at non avolavit.</p> </epigraph> <argument> <p> Struthio, et Aquila. </p> </argument> <l>Ea ne mineris, quae exequi minime queas. </l> <l>Regi creando comitia cum haberent aves,</l> <l>Aquilamque longe caeteris cognoscerent</l> <l>Praestantiorem, judicabant regio</l> <l n="5">Honore dignam; cumque Struthio pergravi </l> <l>Id ferret animo, turbulentos coeperat</l> <l>Motus in avibus concitare, praedicans</l> <l>Se principatu digniorem, corporis</l> <l>Quem vasta moles anteferret omnibus.</l> <l n="10">Hoc litis illae sic secandum existimant, </l> <l>Ut qui volatu praestitisset alteri,</l> <l>Regnum occuparet. Conditio posita placet</l> <l>Utrique volucrum. Certioris spei Aquilam</l> <l>Implebat alae nota jam pernicitas.</l> <l n="15">Struthio per auras ante qui nunquam leves </l> <l>Cursum tenuerat, se tamen certamini</l> <l>Temere offerebat. Evolandi ut interim</l> <l>Signum dabatur, illa ritu fulminis</l> <l>Perrumpit auras, seque condit nubibus.</l> <l n="20">Magno sed alter concitatus impetu </l> <l>Artus ab imo tollere nequibat solo,</l> <l>Trepidante frustra penna: avibus irrisui</l> <l>Is tunc habetur; Aquila sed regnum capit.</l> </div> <div> <p> <hi>Priciza VI.</hi> </p> <p>Pr. Poparscjoje, nu nie poletio.</p> <p> <hi>Pstrost, i Oro.</hi> </p> <p>Hvastagne varſi tja ghdi nemosc doprjet ti.</p> <p> ſa ucinit kraglja gre narod letuscti.</p> <p>Jursu ù sboru, i videch, daje Oro varhu svih</p> <p> Ptizâ plemenit vech, i u svem pritjeceih, </p> <p>Dostojnaga sudi svak tê cjast, i mnide 5</p> <p> Al Pstrostu po chjudi er tâ stvar ne ide,</p> <p>Meju gnim sta cinit nabune, i vegljasce,</p> <p> Kragljemga ſa ucinit da on bogli biasce,</p> <p>Vechj er svih uſrastom. Vladatse one ovako</p> <p> Natjezagnu ù tom sve misle jednako, 10</p> <p>Da ki bude pritech drugoga ù ljetenju,</p> <p> Kraljestvo bude stech pravu po sudjenju.</p> <p>Ptizami obima ugodan urok bj.</p> <p> Orla, ki krilima vjesctje svoim sebi,</p> <p>Dobro goi ufagne. Pstrost, ki nighda prie. 15</p> <p> Sebe na letagne visoko ne[...]nie,</p> <p>Na tô jur stavglja se arvagne beſ svjesti.</p> <p> Jur bigljegh davasc, dase dighnu s' mjesti.</p> <p>Oro raſkrilise, i ù cjas, kaono trjes,</p> <p> Naghlo ſaletise, i dopne do nebes. 20</p> <p>Drughi satli cime dighnutse nastoi </p> <p> S' madom mnoghime, mjestu ù istom stoi,</p> <p>ſaman treptech krilim: velik rugh tvorisce</p> <p> Tada sve ptize gnim, a Orla okrunisce.</p> <p> <hi>Pripov. VI.</hi> </p> <p>Popaerscioje, nu nie polettio.</p> <p> <hi>Struz, i Orro.</hi> </p> <p>"Sctò tvoja vlaâſt nechie, samani ne prjeti.</p> <p> Dostojan kê srechie kad niesi na svjeti.“</p> <p>Ptizzese skuppisce sa kraglia cinnitti,</p> <p> Orluſe spravvisce tu krunnu stavvitti.</p> <p>Po Ptizzaâm cinnio Struz mnoghe jest bune 5</p> <p> Cîm sebbe zjenio dostojna te krunne.</p> <p>Svû budde Priliku Gosposku hvaliti</p> <p> Podobban Scibikku Kraglievſku noſsitti.</p> <p>Taki inad dospjetti svè Ptizze tad sude,</p> <p> Baerſcije ko letti, da kragljm ti budde. 10</p> <p>To Ptizzaâm dragoje Mir Orla jest vechi</p> <p> Cîm hittar uffoje kragliestvo to stechi.</p> <p>Kî nie lettio vissinom i kada</p> <p> K' inadu jest htjo pristupit Struz tada.</p> <p>Cîm daſe Slamegne sceglnijem Ptizzâmi 15</p> <p> Da sljedi lettjegne, baerſ Orrò k' Svjesdâmi</p> <p>Polettje vissoko, kô strjela cîm letti</p> <p> Gliudskoga vêch okko nemosge vidjetti.</p> <p>Struz Orla da stighne vissinom lud sgiudi,</p> <p>S' Semgljese nedighne sctò vechie tad trudi 20</p> <p>Cîm krilâ sterraſce, nemiran vechma jeſ</p> <p> Na Semgliu paddasce, prokligne svoj udeſ.</p> <p>Ù Skuppu sve Ptizze kê rughe ne cinne</p> <p> Ghdje padda nicize niſ Hridi, niſ Stîne</p> <p>Kad Orrò s' nebbeſa dolettje kô strîla, 25</p> <p> Kragljevſka svâ veſâ Ptizzaje krunila.</p> </div> </div> <div xml:id="F3-07"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F3-07-1"> <head> VII. </head> <epigraph> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> Njedne ſime nje Vuk iſio.</p> <p>Nullam hyemem Lupus voravit.</p> </epigraph> <argument> <p>Lupus in hyemem saeviens.</p> </argument> <l>Cum crederetur esse hyems in exitu,</l> <l>Placidoque veri jam locum concedere,</l> <l>Saevire rursus coepit acri frigore,</l> <l>Late rigenti cuncta constringens gelu.</l> <l n="5">Armenta, grexque ne perirent laniger, </l> <l>Stabant in tepidis abditi praesepibus.</l> <l>Lupus ubi muta cuncta solitudine</l> <l>Horrere sensit, irritamque spem sibi</l> <l>Praedae esse, diris devovebat omnibus</l> <l n="10">Hyemem, et scelesta stulte in algentes notos </l> <l>Verba elocutus, destruendae concipit</l> <l>Consilium hyemis, et virium ratus sibi</l> <l>Sat esse, ut hostem vinceret, rabie furens</l> <l>Duris acutum dentibus frangit gelu,</l> <l n="15">Avideque mandit imminutum, cogitans </l> <l>Hoc si abstulisset, desiturum protinus</l> <l>Brumae rigorem, quo vetari, ut herbida</l> <l>Oves adirent pabula, animadverterat.</l> <l>Prius sed ipse provocati frigoris</l> <l n="20">Vi liquit animam, quam posuit hyemis rigor. </l> <l> <emph>Natura quidquid destinat mortalibus,</emph> </l> <l>Quamvis dilatum tempore adveniet suo.</l> </div> <div> <p> <hi>Priciza VII.</hi> </p> <p>Pr. Njedne ſime nie Vuk iſio.</p> <p>Vuk gljuto raſluchjen suproch ſimi.</p> <p>Kadase zjegnasce ſima na dospitju,</p> <p> Mjesto i da davasce tihomu prolitju,</p> <p>Tad poce prigljuto opeta bjesniti,</p> <p> Svuse i ſemglju kruto mraſ vidje prikriti.</p> <p>Da neodnese ſima stada veglja, i mala, 5</p> <p> Toplim ù oborima skrovena su stala.</p> <p>Kadase Vuk stavi, samochi da ù mukloj</p> <p> Svaka stvar boravi prostranoj ſtrani ù toj,</p> <p>Pljenamu nj ufati, studene lud uſe</p> <p> Vjetre proklignati, s' koih sva marſnuse. 10</p> <p>Pak smaknut kroſ svû moch bjes ſime odluci,</p> <p> I mnechjoj varha doch na tle glavu skuci,</p> <p>Ter bjesan osctrima led tvardi slamati</p> <p> Jur poce ſubima, i smarvjen hrustati</p> <p>Mislech, da kadaga starti sasvim bude, 15</p> <p> Dospjechje jednaga sila ſime hude, </p> <p>Kâ vidi uſrok da jes, s' kogase strasce</p> <p> Pastjeri van stada iſvodit na pasce.</p> <p>Al prie duh pusti na mraſnoj livadi,</p> <p> Negh ſima odpusti, s' kojom se ſavadi. 20</p> <p>Sctogodje sughjeno da ima umarlim doch,</p> <p> ſasve dae udigljeno, dochje al hoch, al nehoch.</p> <p> <hi>Pripov. VII.</hi> </p> <p>Niedne Sime nie Vuk iſio.</p> <p> <hi>Vuk saerdit protiva Simi.</hi> </p> <p>Svaerha Sime cîmſe zjeni,</p> <p> Da Prolj<abbr>etc</abbr>hie Simu odmjeni,</p> <p> Isnenadi</p> <p> Simni Hladi</p> <p> Bjeſ opeta svû rasgljutu, 5</p> <p> Svà pod leddom bî Livadda</p> <p> K' Toru bjesgiu tusgna staddâ</p> <p> Cîm studdeni Mrâſ ochjutu.</p> <p>Muk, Samochiu Vuk kuscioje,</p> <p> Pljena uffagne gubbioje: 10</p> <p> Proklignatti</p> <p>Vechie-krati</p> <p> Vjettar budde sillovvitti.</p> <p> Svaerſcit Simu Miso sacce,</p> <p> I spravgliase svak-ciaſ jacce 15</p> <p> Hudu Studden ukrottitti.</p> <p>Zjenech immat dosta sille</p> <p> Radi bjesti svê nemille,</p> <p> S' huda i jeda</p> <p> Kiddat ledda 20</p> <p> Pocce tvaerdijem tad Subimâ</p> <p> Scvachie joscter i smaervjena,</p> <p> Mislech s' tesijem da studdenna</p> <p> Vêch dospiechie sasvijem Sima </p> <p>Mrâſ Ovcizi hud sctò brani, 25</p> <p> Dachie k' ploddnoj pochi hrani,</p> <p> Opet sudi</p> <p> Vuk tad ludi.</p> <p> Dachie baerso liſ selenni</p> <p> Rastjet; nuſse varra, er prie 30</p> <p> Nêghli Simni Mrâſ dospije</p> <p> Zaerhne vajmeh zijech studdeni.</p> <p>"Sctò pomgniva narav vîku</p> <p>Odredila jest Cjovîku,</p> <p> Stavno toje 35</p> <p>Vrjeme ù svoje</p> <p> Travu, zvjechie Semglia ploddi</p> <p> Budde joscte da doznije,</p> <p> Stavnijem redom stvari nie</p> <p> Kâſe ù vrjeme svê neſgoddi.“</p> </div> </div> <div xml:id="F3-08"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F3-08-1"> <head> VIII. </head> <epigraph> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> ſloje upuchjen svaki poso, </p> <p>opravitegl ghdjeje Oso.</p> <p>Omne negotium ab Asino gestum </p> <p>improsperos successus habet.</p> </epigraph> <argument> <p> Asinus ad Lupos legatus. </p> </argument> <l>Oves ut aevum degerent tranquillius,</l> <l>Legationem destinabant ad Lupos</l> <l>Mittere, ut amico convenirent foedere;</l> <l>Asinumque placida sentientes indole</l> <l n="5">Id oneris detulere, amplissimam </l> <l>Negotiandi largientes copiam.</l> <l>Simul hos adivit, quo veniret nomine</l> <l>Exposuit; utque viriliter ovium sibi</l> <l>Causa acta, senior sic lupus coepit loqui:</l> <l n="10">Nautra paleas ut tibi in cibum dedit, </l> <l>Sic vesci ovilla carne nos voluit: ea</l> <l>Utrisque lex est dicta: si volunt tamen</l> <l>Quae te oratorem mittunt ad nostrum genus,</l> <l>Venire ad aequa pacta non gravabimur,</l> <l n="15">Parcetur ovibus; unaquaeque at singulos </l> <l>Nobis in annos mater unum e foetibus </l> <l>Donabit. Ille existimans id perleve</l> <l>Damnum, libenter ivit in sententiam,</l> <l>Pollicitus ovium nomine id donarium.</l> <l n="20">Redux ad illas cum referret, qua sibi </l> <l>Pax lege facta, puchra pax mehercule!</l> <l>Tunc una dixit, qua nec ipsum plus queat</l> <l>Nocere bellum: non, stolide, nostrum hac genus</l> <l>Eradicandum pactione intelligis?</l> <l n="25"> <emph>Quo gessit ovium res Asellus exitu, </emph> </l> <l>Mandes si inepto, res geret eodem hic tuas.</l> </div> <div> <p> <hi>Priciza VIII.</hi> </p> <p>Pr. ſloje upuchjen svaki poso,</p> <p>opravitegl ghdie Oso.</p> <p>Oso poklisar ù vukova.</p> <p>ſcelech Ovze imati ſcivot miran visce</p> <p> Ù vukov poslati poklisarstvo htisce,</p> <p>Dase mir meu gnima sklopi, i er vidihu</p> <p> Narav nadasvima ù Tovaru tihu,</p> <p>One taj na gnega vas poso spusctaju, 5</p> <p> I oblas ſa tega podpunumu daju.</p> <p>Pristupi potom k' gnim onim cini ſnati,</p> <p> S' imenom Ovze kim htjescega poslati.</p> <p>Uſ scto on hrabreno ſa gnih tù govori,</p> <p> Vuk takmeno star gnemu odgovori. 10</p> <p>Kao narav tebi htje slamu ſa hranu dat, </p> <p> Tako meni Ovcije meso hotje podat.</p> <p>ſakon objem ti jes stavgljen, nu ako tû stvar</p> <p> Hochje onê, od kjehs' k' nam poslan poklisar, </p> <p>Na uvjete spravnismo pravve doch svakako. 15</p> <p> Ovzami mibismo prostili, svaka ako</p> <p>Od porod jednoga na godiscte mati</p> <p> Ù poklon zighloga budenam davati.</p> <p>On mnech, mala daje scteta tô, beſ zkniti</p> <p> Na ime obechjaje Ovazâ daraz ti. 20</p> <p>Kad poslj gnim kaſa, mir sklopjen bj kako</p> <p> Ljep mir, ki od poraſa (jedna rece ovako)</p> <p>Vechjegae, nego boj: nevidisc, da uvjet ti</p> <p> Vas tragh, ludjace moj, nasc-chje iſkorjeniti?</p> <p>Ovazâ svarhom kom opravi posle Oso, 25</p> <p> Budalachje s' istom svarscit i tvoj poso.</p> <p> <hi>Pripov. VIII.</hi> </p> <p>Sloje upuchjen svakki poso,</p> <p>opravitegl ghdieje Oso.</p> <p> <hi>Tovar ù Vukovâ Pokliſar.</hi> </p> <p>Ovze moghu da mirno sgiviti,</p> <p> I travizze slobbodno pastitti,</p> <p>Poslat mislu k' Vuzîm Pokliſara</p> <p> Mir da utvaerdi, blagoga Tovarra</p> <p>Gnegga zjenu dostojna te cjaâſti, 5</p> <p> Svakke gnemmu davajuch oblaâſti</p> <p>K' Vuzîm kadà Poklisar dohoddi</p> <p> Imme slavno toj odkriva ù sgoddi.</p> <p>I cîm vaerlo tesijem poslom vlada,</p> <p> Vuk naistarij progovvorri tada. 10</p> <p>Slammu tebbi po naravnom cesti</p> <p> Ovcije meso nammi dano jesti;</p> <p>Od Naſ ako hochie Mir Ovcize</p> <p> Sa slobbodno pastitti Travizze,</p> <p>Dobrovoglno gnimmi prostichiemo, 15</p> <p> Uvjet jedan od gnjh sad isctemo:</p> <p>Od gnjh svakka na Godiſcte Matti </p> <p> Da nâm budde Jagancichia datti:</p> <p>Dar obbechia tad ludo Magarre,</p> <p> Neprividdech kakveſu privare 20</p> <p>Kadſe vrâti, kad sve pripovvje,</p> <p> Ovze gleddat vêch Tovar nesmije,</p> <p>Jedna recce, sctochie Mir ovaki?</p> <p> Ratt boglieje, bogli Poraſ svakki: </p> <p>Kôsi mogho lud, Tovarre, bitti 25</p> <p> Sa skott Ovcij sasvijem korripiti?</p> <p>"Sctose Tovar tad podnjo ludo, </p> <p> Snajuch koje nie saisto cjuddo.</p> <p>Ako spusctaſc posle, cjaâſ i Bitchie</p> <p> Ludu kadgod, jednako slidîchje.“ 30</p> </div> </div> <div xml:id="F3-09"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F3-09-1"> <head> IX. </head> <epigraph> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> Kad ſovu Tovara na pir, illi trjebuje vodde, illi daerva.</p> <p>Cum ad nuptias vocant Asinum, </p> <p>vel aqua, vel ligna desiderantur.</p> </epigraph> <argument> <p> Asinus invitatus ad nuptias. </p> </argument> <l>Miserandae Asellus sortis in vernantibus</l> <l>Pascebat agris, cum puer anhelo volans</l> <l>Cursu, domi, inquit, cras adornat nuptias</l> <l>Herus, ad easque te vocari praecipit.</l> <l n="5">Sibi haec Asellus serio dici ratus </l> <l>Se cogitabat vocis ob praestantiam</l> <l>Juberi adesse, redderentur ut suis</l> <l>Solemniores cantilenis nuptiae.</l> <l>Haec ille secum: verum herus qui dispare</l> <l n="10">Cura tenetur, quique Aselli in pluribus </l> <l>Opera indigebat, jussit in lucum ocyus</l> <l>Ambos abire, ligna ut hic succideret,</l> <l>Dorso ille ferret. Servus it, et sarcinis</l> <l>Primis Rudentem, mox secundis praegravat,</l> <l n="15">Dehinc rursus aliis noctis ad crepusculum. </l> <l>Perfracta nimiis membra jam laboribus</l> <l>Cadunt Asello, luce sed dum crastina</l> <l>Sibi fore melius cogitat, prae gaudio</l> <l>Exultat: at cum postero nullas die</l> <l n="20">Domi intellexit apparari nuptias; </l> <l>Quin in vehendis per diem solidum sibi</l> <l>Aquis labores exanthlari maximos,</l> <l>Talesne, dixit, omnium miserrimo</l> <l>Mihi advenerunt nuptiae? Sicne has meus,</l> <l n="25">Cum fonte, lignisque indiget, celebrat herus?</l> <l> <emph>Viro a potente cum quis inferior gradu,</emph> </l> <l>Qua non solebat, colitur observantia,</l> <l>Hic exigi operam sentiet ab illo suam.</l> </div> <div> <p> <hi>Priciza IX.</hi> </p> <p>Pr. Kad ſovu Tovara na pir, ili trebuje </p> <p>darvâ, ili vode.</p> <p> <hi>Tovar ſvan na pir.</hi> </p> <p>Oso bjedne srechje posechi sred luga,</p> <p> ſapiehan dolechje Gosparev k' gnem sluga,</p> <p>Pakamu besjedi: sjutrachje Gospar dat</p> <p> Goſbu, i on navedi da i tebe budem ſvat.</p> <p>Oso tâ nesbigl mnech gnemu da vegljasce, 5</p> <p> Iſvorna ghlasa zjech daje ſvât zjegnasce,</p> <p>Ù mjestu nekase s' gnegnovim pjesnami</p> <p> Pirne slave oghlase, s' vechiem hvalami.</p> <p>Tako on; al sva ina Gospar ki miscgljasce,</p> <p> I kom tâ ſcivina tada trjebovasce 10</p> <p>Stvari ne ù jednoj, Sluſi ſapovjeda,</p> <p> Da darva ù gaj svoj ide sjech ureda,</p> <p>I udigl da gnima Magarza naparti.</p> <p> Tô cini, i tesckima bremenimga parti</p> <p>Dvasc i trisc, a paka do markle nochi sve. 15</p> <p> Od trava opaka Oso strenje jurve,</p> <p>Udamu i padaju; al kad stane mislit,</p> <p> Da dobra cekaju sjutraga, i ù cemchje bit,</p> <p>Vesel-je misli ù toj. Nu kad vidi ocito,</p> <p>Sjutra ù Gosparevoj da kuchi nie tô 20</p> <p>Ni pir dase spravglja, negh trud damu nemil</p> <p> S' vodese ponavglja, kû nosi ſa dan zil,</p> <p>Tâlimi rece, vaj! ſcivini nesrechnoj</p> <p> Goſba pripje, i na taj nacin Gospodar moj,</p> <p>Kad vodeepotrebit, al darvâ, piruje 25</p> <p> Moſc slobodno ovo rit, kad ki mogûch sctuje</p> <p>Od vechje drugoga niſcega od sebe,</p> <p> Da on ima od nekoga sctogodi potrebe.</p> <p> <hi>Pripov. IX.</hi> </p> <p>Kad sovvu Tovarra na Pir, illi triebuje</p> <p>Vodde, illi Daervâ.</p> <p> <hi>Tovar svan na Pir.</hi> </p> <p>Livaddom Tovar pastitti</p> <p> Cîm budde laccnoſ da sitti,</p> <p>K' gnêm Momak baerſo taerciaſce</p> <p> Gosparev na Pir i svaſce,</p> <p>Reccemu hodi k' Obborru 5</p> <p> Ostavvi travnu tu Gorru,</p> <p>Sutraſe Gospar naſc sgenni,</p> <p> Sapovjed doje sad menni,</p> <p>Da slatkom cestit ù Miru</p> <p> Gneggovvu buddesc na Piru. 10</p> <p>Zjeni da to jest istina</p> <p> Nesvjesna, luda sgivina,</p> <p>Gosparev ti Pir ceſtiti</p> <p> Revagnem dachie slavvitti.</p> <p>Ovvò cîm ludo Miscliaſce 15</p> <p> Gosparga baerso dosvaſce</p> <p>Ter recce poghi Tovarre</p> <p> Pospjescno k' Gorri sadare,</p> <p>Nossichiesc daervâ na Plechi</p> <p> Kâ budde Momak uſjechi. 20</p> <p>Tusgnaga Momak paertjo,</p> <p> I kosti sctapom pribbjo.</p> <p>Slommjenna gnemmu tad udâ</p> <p> Gorkoga vajmeh rad truda.</p> <p>Lud zjeni, sutra sadosti 25</p> <p> Dachjemu bitti raddosti.</p> <p>Nu kada sutra neviddi</p> <p> Sgiudjeni ti Pir da slîdi</p> <p>Nêgh da gnêm uddeſ odlucci</p> <p> S' trudomſe vaſdan da mucci. 30</p> <p>Sctomiſe tusgnu dogoddi,</p> <p>Neſrechnoj, recce, po sgoddi;</p> <p>Himbenno Gospar piruje,</p> <p> Er daervâ, vodde trjebbuje</p> <p>"Kadate Moghuc kî bludi, 35</p> <p> Od tebbe tusgna sctò sgiudi:</p> <p>Sveghmuſu kakve potrebbe</p> <p> Pospiescian iscte kad tebbe.“</p> </div> </div> <div xml:id="F3-10"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F3-10-1"> <head> X. </head> <epigraph> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> Scto macka kotj, sve misce lovj.</p> <p>Quidquid felis parturit, mures capit.</p> </epigraph> <argument> <p> Felis, et Mus. </p> </argument> <l>Apud se habere nobiles, ut plurimum,</l> <l>Solent catellos delicatos foeminae:</l> <l>In fele at una, qui nivem pilo praeit,</l> <l>Suos amores cum puella poneret,</l> <l n="5">Dapibus opiparis nutriebat, sedula </l> <l>Cura adlaborans, ne videret uspiam,</l> <l>Quos illa abhorret, murium immundum genus,</l> <l>Alvumque faedis conspurcaret ne cibis.</l> <l>Quinos per annos id puella caverat,</l> <l n="10">Pretium sed operae sit referre caetera. </l> <l>Haec ut natalem laetius ageret suum,</l> <l>Vocare amicas voluit ad coenam duas.</l> <l>Dum lauta mensis apponuntur fercula,</l> <l>Et diligentis opera laudatur coqui,</l> <l n="15">Escarum odore mus allectus e via </l> <l>Per scalas tacito sese in triclinium gradu</l> <l>Tulit: hera feli porrigebat interim</l> <l>Nunc has, modo illas divite e mensa dapes.</l> <l>Edebat ille; at muris ut primum fuit</l> <l n="20">Objecta facies, nil alios curans cibos </l> <l>Insano in illum provolavit impetu</l> <l>Condens capacis albi in obscuro specu.</l> <l> <emph>Mores parentum sortiuntur filii,</emph> </l> <l>Et quisque naturae sequitur habitum suae.</l> </div> <div> <p> <hi>Priciza X.</hi> </p> <p>Pr. Scto macka koti, sve misce lovj.</p> <p> <hi>Macka i Misc.</hi> </p> <p>Obicjaj njeghda bj Gospojâ bogati' </p> <p> Raſbludne pri sebi kucichje darſcjati</p> <p>Al njeka ù macku, kâ snjega bjegljaje,</p> <p>Dikliza gljubav svû er stavit htjelaje,</p> <p>Obilno s' raskoscnim jeſcjamje hragnasce 5</p> <p> Alstvarim nada svim ovo pak pomgnjasce,</p> <p>Da misce kê smislit pogane nemore,</p> <p> Nebude ghdi vidit, al iſjest (sctoe gore)</p> <p>Ghadno sctogod: ſa pet godinju sacjuva,</p> <p> Alie meni iſrejt ostala trjebi sva. 10</p> <p>Dan svoj ſa radmie rodni ona svetkovat,</p> <p> Prjateglize dvi htje na objed k' sebi ſvat.</p> <p>Na tarpeſu cime jescese stavgljaju,</p> <p> Kuhacju i ſa time hvalese davaju,</p> <p>Jedan misc evo nut! S' putase tù mûce 15</p> <p> Od vogna priteghnut uſ listve dovuce.</p> <p>Jescju ona uſ to svoj sad jednu davasce</p> <p> Macki, sad drughejoj kigod dil cignasce.</p> <p>Ije ona, al misc gnoj vidjet kadse dade,</p> <p> Nebavech ò inoj jesci se vech tade, 20</p> <p>ſagnim ù isti cjas naghlose ſalechje.</p> <p> Tarbuha i ù propas tmastuga jur mechje.</p> <p>Cin, kie ù ozima, bude i ù djezi jednak,</p> <p> I chjudi tê, kû ima, prighnuchje sljedi svak.</p> <p> <hi>Pripov. X.</hi> </p> <p>Sctò Macka kottj, sve Misce lovvj.</p> <p> <hi>Macka, i Miſc.</hi> </p> <p>Svakka obbicciaj Plemkigniza</p> <p> Imma Psichie jur daersgjatti:</p> <p> Macku bjelu Dievojciza</p> <p> Blaſni, gladdi cesto-krati</p> <p> Obbilnoje svak-ciaſ hrani 5</p> <p> Gnoj lovvitti Miſce brani.</p> <p>Petje Ljetâ gnu cjuvala</p> <p> Od poganna tegga Djlla</p> <p> Dajoj nebi smrad i Halla</p> <p> Cistu utrobbu sagnuſila. 10</p> <p> Na veccerru Dikla sjedde</p> <p> Na dan Roddni s' dvje susjedde.</p> <p>Pichje obbilno toj ù sgoddi,</p> <p> Kuhaccjaſe cesto hvali:</p> <p> Slatki na vogn Misc dohoddi, 15 </p> <p> I krjesse tajno u Scalli</p> <p> Gnegga Macka cîm ugledda,</p> <p> Sgrabbilaga punna jeda.</p> <p>Keioj dava Dikla jesce</p> <p> Dobrovoglno Macka tlacci 20</p> <p> Daerpi Miscia, davi, i plesce</p> <p>Protiv gnemmu jadioj jacci,</p> <p> Kidda grise, mirna nie,</p> <p> Dôk-ga sasvijem ne isije.</p> <p>"Oza sljedi Sin na Svjeti 25</p> <p> I gneggovve jest Naravvi;</p> <p> Djellom, Mislim, i pameti</p> <p> Cesto usdaersgi bigliegh pravi:</p> <p> Saluduse mucci, i trudi</p> <p> Protivitſe svoioj chjudi.“ 30</p> </div> </div> <div xml:id="F3-11"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F3-11-1"> <head>XI.</head> <epigraph> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> Kako rillo, tako i dillo.</p> <p>Qualis ore, talis opere.</p> </epigraph> <argument> <p> Mustela alpina, et Sus. </p> </argument> <l>Alpina proprio quae vocatur nomine</l> <l>Mustela, amictam pelle quam percandida</l> <l>Natura voluit, quamque sic coenum inquiunt</l> <l>Horrere, pluviis ut diebus e suo</l> <l n="5">Cavo recuset, ne se turpet, egredi, </l> <l>Cum forte primum grunnientis horrida</l> <l>Suis videret rostra, quasque corpore</l> <l>Setas in atro subrigebat hispidus,</l> <l>Offensa formae faeditate nausea</l> <l n="10">Se permolesta sentiebat affici. </l> <l>Sus excavabat interim rostro solum,</l> <l>Radicibusque cum replesset erutis</l> <l>Ventrem, lutosa forte quam reperit ibi</l> <l>Prolutus unda, coepit in eodem luto,</l> <l n="15">Sua ut beatus sorte, circumvolvier. </l> <l>Mustela factum turpe dum considerat,</l> <l>Dixisse fertur: qualis huic rictus, sua</l> <l>Et facta talem luculenter exhibent.</l> <l> <emph>Plerumque quaedam corporis deformitas</emph> </l> <l n="20"> <emph>Solet esse morum juncta turpitudini. </emph> </l> </div> <div> <p> <hi>Priciza XI.</hi> </p> <p>Pr. Kako rilo, tako i dilo.</p> <p>Lasiza alpinska, i Prasaz.</p> <p>Kâse Alpinska ſove Lasiza, i svôme </p> <p> Pribjelom snjegove nadhodi dlakome,</p> <p>Kâ kad daſcdi ù svomu (tacse strasci kala)</p> <p> Stoi skrovna domu, das' nebi iſmegljala,</p> <p>Parvi put po srechi ghadno rilo svigne 5</p> <p> Neciste videchi ghdje hrocit pocigne,</p> <p>I koceti osctre tê paſech ù zarnomu</p> <p> Tjelu kêjoj lete redu ù neſgrovnomu,</p> <p>Na taku ſgadise ghardochju, i prikor,</p> <p> I jurjoj cinise dach' dat zrjeva, na dvor. 10</p> <p>Ù toliko Prase ſemglju rilom dube</p> <p> I buduch ſcilâse naijo, kê kube,</p> <p>Kû nghje ſgodno tù on poce lokati</p> <p> Vodu kalovitu, pakse u gnoj vagljati,</p> <p>Mnechi se blajcen kô bargljogu ù temu. 15</p> <p> Djelo ona kad tako gadno vidje ù gnemu,</p> <p>Vele, da rece ova: kakvoe u ovem rilo,</p> <p> Kaſcega takova gnegovo i dilo.</p> <p>Grubochja njekase od tjela, kadgod dà,</p> <p> Grubochi kojase od dusce priklada. 20 </p> <p> <hi>Pripov. XI.</hi> </p> <p>Kako rillo, tako i Dillo.</p> <p> <hi>Lasiza Alpinſka, i Prasaz.</hi> </p> <p>Cîmſe dano po naravi</p> <p> Svegh Lasizzi bjelom bitti;</p> <p> Gne Cistochie bigliegh pravi</p> <p> Ghlib maerſitti:</p> <p>Ù Spilluſe tmaâſtu krje 5</p> <p> Kadſe Nebbom Dasc proliva</p> <p> Daioj ghnuſno Tjelo nie</p> <p> Bdi pomgniva.</p> <p>Kad naiprie straſcno viddi</p> <p> Hrozzavoga Praza Rillo, 10</p> <p> Utrobbujoj tugha vrîdi</p> <p> Tad Nemillo.</p> <p>Prasaz Semgliu rillom dube</p> <p> Hrocce, puha bjesno tada:</p> <p> Kijemſe sitti sgille kube, 15</p> <p> K' Ghlibu upadda.</p> <p>Kalovvittom Voddom svudda</p> <p> Svê Halavvo gnuſi Tjlo,</p> <p> S' obbiccjajna Kalom truda</p> <p> Maerglia Rillo. 20</p> <p>Cîm Lasizza tò gleddasce</p> <p> Rad teggaſe niscta cjuddi</p> <p> Erbo kêſe, dobro snasce</p> <p> Prasaz chjudi.</p> <p>"Grubbost Tjela vechie-krati</p> <p> (Stannovvitta kôe spommena)</p> <p> Saerzu budde slikkovvatti,</p> <p> S' gnîm sdrusgena.“</p> </div> </div> <div xml:id="F3-12"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F3-12-1"> <head> XII. </head> <epigraph> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> Vechjeje dana, negho kobasa.</p> <p>Plus dierum est, quam tomacularum.</p> </epigraph> <argument> <p> Homo gulosus. </p> </argument> <l>Quidam e suilla carne cum farcimina</l> <l>Sibi gulosus comparasset plurima,</l> <l>Deliberarat singulos unum in dies</l> <l>Comesse, et anno sat putabat integro</l> <l n="5">Sibi futuram talis escae copiam. </l> <l>At cum nec illa rite numerasset prius,</l> <l>Nec quot diebus constet anni circulus</l> <l>Novisset iste truncus, urgebat dies</l> <l>Propositum in omnes pertinax stulte suum.</l> <l n="10">Prandentem at olim forte cum deprenderet </l> <l>Vir quidam; et illi glorians de dape sua hic</l> <l>Narraret; alter, ergo nunc, inquit tibi</l> <l>Bis centum in arca, nempe quot in anno dies,</l> <l>Botulorum adhuc est. Curiosus helluo</l> <l n="15">Numerare coepit; sed reperta copia </l> <l>Tomacularum sat minore, abdomini</l> <l>Modum est deinceps ponere coactus suo,</l> <l>Proque una, in omnes quam prius edebat dies,</l> <l>Edit diebus octo sesquialteram.</l> <l n="20">Tali sed esca adaestuante sanguine </l> <l>Ad regna furvae transiit Proserpinae.</l> <l> <emph>Ventri est negandum, plura cum justo petit.</emph> </l> </div> <div> <p> <hi>Priciza XII.</hi> </p> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> Vechjeje dana nego kobasa.</p> <p> <hi>Cjovjek proſcdarlaz.</hi> </p> <p>Proſcdarlaz njeki bj, ki mnogo buduchi</p> <p> Nadio sam sebi kobasa ù kuchi</p> <p>Sve mesa od praceva, odredi jednieme</p> <p> Svakogase dneva gostiti zjelieme,</p> <p>I tako zjegnasce, svega ſa godiscta 5</p> <p> Da bitmu imasce jestojska dosta tâ</p> <p>Al lud nebuduchi gnih ni iſbroil prie,</p> <p> Ni danâ ſnajuchi broj u godin kie,</p> <p>Niscta magn nacin svoj on sljedi svaki dan.</p> <p> Po ſgodi al neſnam koj dohodi k' gnem jedan, </p> <p>Cim objedivasce, onmuse a jescjom tom </p> <p> Svakdagnom hvagljasce, ovi gnemu potom:</p> <p>Ù spremi dakle tvoj djevenizâ dvjesti</p> <p> Kolik' ostaje broj josc danâ, imasc ti.</p> <p>On ſnati tô ſcegljan broiti stadeih: 15</p> <p> Ali broj vele magn kad nascjo bjesce gnih,</p> <p>Red svoj usigljen bj stavit proſcdarlosti,</p> <p> Mjescte er jedne, kombi priese svakdan gostj,</p> <p>Sad jednu i po svake osam danâ ije on:</p> <p>Karvse al s' jesce take raſcesce er napokon, 20</p> <p>Gorj i ù gnem kad pech, meghju martvi' on stoi</p> <p> Tarbuhu nedaj vech, negose pristoi.</p> <p> <hi>Pripov. XII.</hi> </p> <p> <hi>Vechieje danâ, negho kobaſâ.</hi> </p> <p> <hi>Ciovjek Proscdor.</hi> </p> <p>Mnosg kobaſâ cîm spravvitti</p> <p> Budde Proscdor, gnjh sa jesti,</p> <p> Dachie usgovat zjelo Litti</p> <p> Zjeni obbilne take ceſti.</p> <p>Jednu na dan jesti odlucci 5</p> <p> Slo nù cinni sve rasbroje,</p> <p> Nesna Dnevvi, sctose mucci,</p> <p> Ù Godisctu kolikoje:</p> <p>I s' teggase lud privarri,</p> <p> I svak-ciaſ ſe gorre smeta, 10</p> <p> Pripovjeda sgodde, i stvaâri</p> <p> Rasbornomu, cîmga sretta.</p> <p>Jest kobaſâ joscte dvjesti</p> <p> Spremmi ù tvojoj, kô bessjeddisc,</p> <p> Drughi recce, baetsojh jesti 15</p> <p> Tichiesc, Proscdor cîm bit sljedisc.</p> <p>Proscdor kada gnjh broijo</p> <p> Vele magne gnjh nahoddi,</p> <p> Na dan ije trechi Dijo</p> <p> Daſe gnemu slo ne sgoddi. 20</p> <p>Nu do mallo jaoh poslje</p> <p> Kaerv uſavri, s' hude ceſti,</p> <p> Sgivot tusgni svoj dospje,</p> <p> K' viecnoj prighje jaoh bollesti.</p> <p>"Triebaje sveghier ukrottitti 25</p> <p> Svoju utrobbu, ni gnoj datti</p> <p> Sctoe savisce; naudditti</p> <p> Cîm to mosge ceſto-krati.“</p> </div> </div> <div xml:id="F3-13"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F3-13-1"> <head> XIII. </head> <epigraph> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> Dva ovna u istomu oborru stat nemoghu.</p> <p> In eadem caula duo arietes manere nequeunt. </p> </epigraph> <argument> <p> Duo arietes, et Armentarius. </p> </argument> <l>Duos arietes cum balantum plurimo </l> <l>Grege quum in eadem dives Armentarius</l> <l>Caula locasset, mane primo venerat</l> <l>Laxare septa, stansque primo in limine</l> <l n="5">Obstrepere magno murmure exaudit locum, </l> <l>Oculoque rimis applicato detegit</l> <l>Duris arietes invicem se cornibus</l> <l>Percutere: ad illos advolavit ocyus,</l> <l>Vixque ut diremit, conquievit proelium.</l> <l n="10">Cum cras aperuit septa, pertinacius </l> <l>Pugnare vidit, perlitosque sanguine.</l> <l>Ansam ut cruenti tolleret certaminis,</l> <l>Hinc inde tortis alligatos restibus</l> <l>Divisit; eadem mansit at rivalitas.</l> <l n="15">Vi namque tanta distrahebant stupeos </l> <l>Nexus, at animam pene uterque elideret.</l> <l>Quod ut bubulcus sensit, arietes, ait,</l> <l>De principatu qui gregis delitigant,</l> <l>Eadem recipere caula non potest duos:</l> <l n="20">Divisit ergo stabula, divisit gregem, </l> <l>Uni adtributa portione, et alteri.</l> <l> <emph>In urbe quoties ad duos res aemulos</emph> </l> <l>Publica redigitur, semper illi praelia,</l> <l>Ni dividantur, conserent, dum alter cadat.</l> </div> <div> <p> <hi>Priciza XIII.</hi> </p> <p>Pr. Dva Ovna ù istomu Oboru</p> <p>stat nemogu.</p> <p> <hi>Dva Ovna, i Ovcjar.</hi> </p> <p>Bogat Ovcjar njeki istie ù obor bio</p> <p> Dva Ovna, i veliki Ovzâ broj stavio</p> <p>Otvorit doghjeim koscjavu zorome,</p> <p> Kad eto na pragh cim on stade nogome,</p> <p>Ù tem mjestu buku njeku cju golemu, 5</p> <p> Kroſ darva i raſpuku virech vidje ù temu.</p> <p>Roſim ghdise tuku Ovni: k' gnim odleti,</p> <p> I cinech raſluku, rat prista hudi ti.</p> <p>Sjutra otvori kadim obor, vidje dasu</p> <p>Ù gljuchjemu meu gnim boju, i da obasu10</p> <p>Ù karvi oghreſnuta: od boja da uſrok gnim </p> <p> On dighne prigljuta, sveſaih konopim,</p> <p>Pak lucj, al meu gnim natjezagne isto jes.</p> <p> S' naporom tolikim poreſcju ere ſaveſ,</p> <p>Dasechje ſaduscit po sebi: tâ videch 15</p> <p> Stvar dachje jur sljedit, dva Ovna, cju-se rech,</p> <p>Koise imade, kich' stadom vladati,</p> <p> Nemoreih ikade iſti obor darſcjati.</p> <p>Obore on dake razlaci, istada</p> <p> I svakom jednake ucinj djele, i dà. 20</p> <p>Kadse vlas opchjena od dva ſatocnika</p> <p> Ù gradu osvojena naghje, oni vika</p> <p>(Ako razluciti jaci nebudeih)</p> <p> Gljutochjese biti, dok padne jedan gnih. </p> <p> <hi>Pripov. XIII.</hi> </p> <p>Dva Ovnâ u istomu Obboru</p> <p>stat Nemoghu.</p> <p> <hi>Dva Ovna, i Staddnik.</hi> </p> <p>Poccivala</p> <p> Ghdjesu ostala </p> <p> Staddâ, Ciovjek tuj satvorri</p> <p> Dva Ovnâ: Jutrom kad dohoddi</p> <p> Gnjh nahoddi 5</p> <p> Ghdjejh sillna ghgnievnoſ morri</p> <p>Kroſ Pukline</p> <p> Kako cinne</p> <p> Meghiu sobbom Rat rasgleda,</p> <p> Kôse biju svijem roſsima 10</p> <p>Meghiu gnjma</p> <p> Mir postavglia bitſe neda.</p> <p>Sutra kada</p> <p> Doghie staddâ</p> <p> K' Pasu pustit iſ Obborra, 15</p> <p> Bitse viddi kako i prie,</p> <p> Ghdjejh pollie</p> <p> Kaerv ghdj sillnoſ Ovnîm gorra.</p> <p>Baerſ opeta</p> <p> Sillnoſ smeta, 20</p> <p> I sasvijem gnjh raſlucci,</p> <p> Tvaerdo svesce, kada Silla</p> <p> Gnjm Nemilla</p> <p> Ista ostaje, kaîjh mucci.</p> <p>Cesto-krati 25</p> <p> Raskiddati </p> <p> Veſ konopâ sillni ustaju</p> <p> Umorreni rad sillnosti,</p> <p> Ù slabbosti</p> <p> Rêkbi smaertno da zaerkaju. 30</p> <p>Kî gnjm vlada,</p> <p>Recce tada:</p> <p>Tor nemosge sadaersgiatti</p> <p> Jedan dva Ovnâ, kiſê inadu</p> <p>Dabi ù Staddu 35</p> <p> Vlaâſt poglavnu moghli immatti.</p> <p>Cîm to recce,</p> <p> Obbor prece</p> <p> Rasluccio sasvijem tada</p> <p> Joscte i staddo rasdjelio, 40</p> <p> Er sgellio,</p> <p> Da meghiu-gnjm nejma inada.</p> <p>"Nemir, Smechie,</p> <p> I Nesrechie</p> <p> Satocnizim svegh-chie bitti, 45</p> <p> Jedan dokle nedospije;</p> <p> Miran nie</p> <p> S' drughôm vlada cîm na svîti.“</p> </div> </div> <div xml:id="F3-14"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F3-14-1"> <head> XIV. </head> <epigraph> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> Laſc kratke noghe ima.</p> <p> Mendacio curti pedes.</p> </epigraph> <argument> <p> Vulpes, et Talpa. </p> </argument> <l>Talpam exeuntem primum ut obscuro e lare</l> <l>Vulpes acuto conspicata est lumine,</l> <l>Interrogavit, vita subterraneo</l> <l>Cur illa tantum placeat in cavo sibi?</l> <l>Prodiret ergo, caeterorum ut nosceret </l> <l n="5">Animalium ora, cumque eis conviveret.</l> <l>Huic illa, quidquid belluarum est uspiam</l> <l>Novi, inquit; ast hanc praetuli convictui,</l> <l>Ut heic laterem tuta, solitudinem.</l> <l n="10">Tum curiosa Vulpis instat quaerere, </l> <l>Basiliscum alicubi videritne? Maxime</l> <l>Affirmat illa, cumque eo locutam ait.</l> <l>Rogata, quali sit colore, rettulit</l> <l>Septempedali, de statura quaerere</l> <l n="15">Vulpem arbitrata; caeca namque cum foret, </l> <l>Color quid esset nesciebat. Ut meras</l> <l>Hanc Vulpis audit garrientem insanias,</l> <l>Consideransque id animal accuratius,</l> <l>Utroque novit destitutum lumine.</l> <l n="20"> <emph>Hoc evenire saepe mentientibus, </emph> </l> <l>Ipsi refellant ut strophis sese suis.</l> <l>Fabella paucis indicavit versibus.</l> </div> <div> <p> <hi>Priciza XIV.</hi> </p> <p>Pr. Laſc kratke noghe ima.</p> <p> <hi>Lisiza, i Kartiza.</hi> </p> <p>Iſ stana kartiza tmasta ù scto iſlaſi,</p> <p> Parvi put Lisiza tadje okom upaſi,</p> <p>Pakje uſe pitati, scjorti ù podſemglivoj</p> <p> ſac ſcivot trajati omili tako gnoj.</p> <p>Nek dakle iſide, i drughe viditi</p> <p> ſcivine pak ide, i scgnima opchiti. 5</p> <p>Koj ona: ſcivinâ svescto jes na svjet taj,</p> <p> I divglih svjerinâ ja vidjeh, Sele, ſnaj;</p> <p>Premetnuh ſcivjenju samochju al skupnu ja,</p> <p> Da ù ovem skrovenju budem beſ poghibia 10</p> <p>Tad kuna: ghdje ſmaja jesili vidila</p> <p> Kraglichja jesam ja, i scghim besjedila.</p> <p>Pomaſti od kêje, cimga ona pitasce,</p> <p> Sedam dighneje nogâ, odgovarasce.</p> <p>Poklie zjenila, daje Kuna pita 15</p> <p> Varh stasa od tjela, ſatojoj rece tâ</p> <p>Er sljepa buduchi ſa pomast kaochje ſnat?</p> <p> Odgovor cjujuchi tac ludi ona dat,</p> <p>I s' vechjom pomgnom cim vid ù gnu upirasce,</p> <p> Spoſnaje da sasvim beſ oci biasce. 20</p> <p>Ukaſah s' ovim ja, da cesto laſczima</p> <p>ſgaghjase, laſc svoja gnim da udj istima. </p> <p> <hi>Pripov. XIV.</hi> </p> <p>Lasc kratke noghe imma.</p> <p> <hi>Kuna, i Hârt.</hi> </p> <p>Bistrijem cîm passi Kaerta okkom Lisizza</p> <p> Puſ ghdjeno prelaſsi smetena svegh Liza,</p> <p>Bessjeddi tad gnemmu: kô tako mosgesc stat?</p> <p> Ugodno jest cemu pod semgliom pribivat?</p> <p>Promjeni Nacine bûd s' Drusgbom sgîviti, 5</p> <p> Ostale sgivine da posnaje na Svîti.</p> <p>Odgovvor tad prece Lisizzi Kaert doje,</p> <p> Ja posnam gnoj recce, Sgivinâ svesctoje;</p> <p>Ugodna jest menni ceſ Mogha Naroda</p> <p> Stan tmâſto-skrovveni, Muk, Pustosc, Slobbodda.</p> <p>Posnascli Smaya ti, Kunemu rît slîdi?</p> <p> Mennisu Smaij svi posnani bessjddi.</p> <p>Sctò snagna jest tvoga, sciarovvit Smay kôje.</p> <p> Od seddam jest Noghâ, to snagne jest moje;</p> <p>Bit pitan zinnio rad Smaya Prilike, 15</p> <p> Sahode cinnio Kaert s'tegga velika.</p> <p>U svoioj slipposti Samjeni snò nie,</p> <p> Toj Kuna ludosti rughaſe hittrje;</p> <p>Sctò vechie tad Kaerta pomgnivo gleddalla,</p> <p> Viddiga ghdje Kaerta sliepoga posnalla. 20</p> <p>"Occito mâ kasce svakkomu Priciza,</p> <p> Da smjonno ko lasce, cestose poriza.“</p> </div> </div> <div xml:id="F3-15"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F3-15-1"> <head> XV. </head> <epigraph> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> Dobar ſa druſieh, aerghjav ſa sebe.</p> <p>Commodus aliis, sibi ipsi inutilis.</p> </epigraph> <argument> <p> Simius, et Asinus. </p> </argument> <l>Et illud hominum saepe reperitur genus, </l> <l>Qui vel stupore mentis, animive nimia</l> <l>Benignitate sic moveri sentiunt,</l> <l>Interdum ut aliis damno benefaciant suo. </l> <l n="5">Cum comparasset Simium quidam sibi,</l> <l>Multumque ab illo caperet oblectaminis,</l> <l>Nutrire laute gestiebat: hic Asinum</l> <l>Pariter habebat; cumque dorsum huic plurimo</l> <l>Pressisset olere, portionem Simius </l> <l n="10">Donandam Asello credidit; nihil tamen </l> <l>Gustavit inde vector: hunc alias mero</l> <l>Videns onustum, panibusque, sarcina</l> <l>Quiddam ex utraque libaturum censuit.</l> <l>At porro Asellus dura praeter stramina, </l> <l n="15">Fontisque laticem nil recepit praemii. </l> <l>Tergo insidere cum videret filium</l> <l>Heri tenellum, judicabat blandius</l> <l>Ab hoc habendum, quod sit illa pronior</l> <l>Bene velle cunctis innocens aetatula. </l> <l n="20">Crebris at ille scipionis ictibus </l> <l>Diverberavit totam Asellum per viam.</l> <l>Dum vile id animal, caeteroqui idoneum</l> <l>Multos in usus sic haberi duriter</l> <l>Novit Simiolus, natus ipse in commoda </l> <l n="25">Aliena es, inquit, Asine; at negligis tua. </l> </div> <div> <p> <hi>Priciza XV.</hi> </p> <p>Pr. Dobar ſa druſieh, arghjav ſa sebe.</p> <p> <hi>Moemum, i Tovar.</hi> </p> <p>Od varstese cegljad nahodi i ove,</p> <p> Budalaste ki rad pameti gnihove</p> <p>Oli zjech miline ſaviscne s' svojome</p> <p> Dobro druſim cine kadgodi sctetome.</p> <p>Moemuna njeki dobavil buduchi, 5</p> <p> I gnemu on veliki raſgovor dajuchi,</p> <p>Jescjami obilnim ſatoga hragnasce.</p> <p> Tovara ovi scgnim takoghjer imasce,</p> <p>Koga buduch ſegljem mnoſim napavrio</p> <p> Moemum zjeni i gnem dachje dat ki dio. 10</p> <p>Al niscta ne skusi od toga: Drughi krat</p> <p> Vinom vidi, i krusi' napavrjenmu harbat.</p> <p>Bremena od jednoga on misli kugod stvar</p> <p> Dachje i od drugoga dat gnemu Gospodar.</p> <p>Al truda i ſa toga plata Oslu bj sva 15</p> <p> Mal pruchja suhoga, i voda blatava.</p> <p>I ſa tega evo uſjahat na plechi</p> <p> Djete Gosparevo malahno on videchi</p> <p>Mni, boglje on podnjet dasechje, er godiscta</p> <p> ſa svakom dobro htjet prighnuta jesu tâ 20</p> <p>Al Djete putem svim Tovara cestima</p> <p> Scibike po sapim sciboje udarzima.</p> <p>Moemun vidi cim da ſcivce priprosto</p> <p> Al prudno sasvim tim tlaceno tacje tô,</p> <p>Druſiem raghjen bj dobro ſa ciniti, 25</p> <p> Arghjavsi nu tebi, Tovare, rece, ti.</p> <p> <hi>Pripov. XV.</hi> </p> <p>Dobbar sa Drusijeh, aerghjav sa sebbe.</p> <p> <hi>Mojemuccia, i Tovvar.</hi> </p> <p>"Jest Cegliaddi, kâ s' ludosti</p> <p> Ol Naravvne zijech blagosti</p> <p> Vechie-krati</p> <p> Diellovvatti,</p> <p> Dobro i cinnit druſijem budde 5</p> <p> Beſ ikakve svê koriſti;</p> <p> Kreneijh joscter uſrok isti</p> <p> Svû neposnat sctettu, i trude.“</p> <p>Mojemucciu cîm dobavvi</p> <p> Jedan, slatkom u sabavi 10</p> <p> Cjuti, i gladdi</p> <p> Ù Nasladi:</p> <p> Ona gnemmu drago ugoddi;</p> <p> Obbilnoje sveghier hrani,</p> <p> Od poghibije svakke brani, 15</p> <p> Daſe ikakvo Slo neſgoddi;</p> <p>I Tovarra josc immoje,</p> <p> Cîmga travom paertioje;</p> <p> Dabi dijo</p> <p> Tovar ijo 20</p> <p> Mojemuccia Trave sudi, </p> <p> Tusgian Osò kad icessa</p> <p> Neisijedda, nêgh udessa</p> <p> Taerpech gorkoſ, laccian trudi:</p> <p>Krukom, vinom cîmga viddi 25</p> <p> Napaertjenna, zjenit slîdi,</p> <p> Dachie tada</p> <p> Sillnost Glada</p> <p> S' kakvijem Djelom ukrottiti:</p> <p> Tvaerda samo slamme isije, 30</p> <p> Mallo Vodde sgedan pije</p> <p> Svakki budde jad taerpîtti.</p> <p>Raddujesse kad pò srechi</p> <p>Sin Gosparev gnêm na Plechi</p> <p> Jasce, er sudi 35</p> <p> Da svi trudi,</p> <p> Dachie dospjet svè nevoglie,</p> <p> Cîm Mlagjahne dobro Litti</p> <p> Obbicnessu svegh cinnitti,</p> <p> Dachie bitti sebbi boglie. 40</p> <p>Nuſe vajmeh ludo varra,</p> <p> Mladich bije cîm Tovarra,</p> <p> Beſ Millosti </p> <p> Pribbije Kosti;</p> <p> Mojemuccia posna kada 45</p> <p> Potisctenu nu sa Posla</p> <p> Svjer prem-vrjednu; gleddauch Osla</p> <p> Kakve tughe taerpi, i jadda</p> <p>Recce gnemmu: Ti beſ cjaâſti</p> <p> Trudisc, tughje zijechia laâſti: 50</p> <p> Jad, laccnoſti,</p> <p> I sgjallosti</p> <p> Taerpisc tusgni jaoh Magarre?</p> <p> Mollim, primi svjette moje,</p> <p> Vêch sa laâſti misli tvoje, 55</p> <p> Ude ostavvi vech privare.</p> </div> </div> <div xml:id="F3-16"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F3-16-1"> <head> XVI. </head> <epigraph> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> Jedna repa u sve ljeto, i ta zaervgliva.</p> <p>Rapa unica integro in anno, eaque verminosa.</p> </epigraph> <argument> <p> Rapa unica. </p> </argument> <l>Aestate media seminarat rusticus</l> <l>Rapas, ut essent per hyemem cibus sibi:</l> <l>Jamque eruendi tempus idoneum ratus</l> <l>Adivit hortum; nulla sed cum germina</l> <l n="5">Foris videret, ab locustis credidit </l> <l>Fuisse adesa, vermibusque; caetera</l> <l>Sana arbitratus, pingue quae celat solum.</l> <l>Glebam revellit sarculo, sed primitus</l> <l>Nihil repertum; parte mox in altera,</l> <l n="10">Rursusque in alia defodit, vestigia </l> <l>At nulla prorsus uspiam: hinc cum semini,</l> <l>Rapacibusque multa volucribus mala</l> <l>Dixisset, unam forte quae virentia</l> <l>Folia exerebat conspicatus, illico</l> <l n="15">Ut vesceretur, mundiorem fecerat. </l> <l>Quae secta ut, intus qualis est, apparuit, </l> <l>Ridendo dixit; unica mihi in integro</l> <l>Rapa anno, et illa verminosa prodiit.</l> <l> <emph>Hoc factum ad illos pertinere dixerim,</emph> </l> <l n="20"> <emph>Queis tenue forte siquod obveniat bonum, </emph> </l> <l>Ab aliqua et illud parte corruptum est quoque.</l> </div> <div> <p> <hi>Priciza XVI.</hi> </p> <p>Pr. Jedna repa ù sve ljeto, i tâ zarvgliva.</p> <p> <hi>Repa jedina.</hi> </p> <p>Segljan repu bjesce posio sred ljeti,</p> <p> Da ſimi s' tê jesce mogobi ſcivjeti.</p> <p>Buduchi dosclo vrime, daju iſ ſemglje vadi,</p> <p> Ù vart ide, al cime na svoj toj livadi</p> <p>Nevidi ni liska daje van udrio, 5</p> <p>Dagaje prigriska prugh onje zjenio,</p> <p>Al zarvich biasce popaso, nu sctose</p> <p> Pod ſemgljom kriasce, nach da ima ſdravose</p> <p>Motikom ſamlati ù grum, kise smarvi.</p> <p> Udaraz al na ti niscta on naghje parvi. 10</p> <p>Sad ovdi kopa pak, a sada onamo,</p> <p> Al repe otracjak ni tamo, ni amo.</p> <p>Sjeme on, i ptize proklignech grabecje,</p> <p> Jednu sustapize naghje, kâ liſ mechje.</p> <p>Noscichjem strugaju, htechje od mah iſjest, 15</p> <p> Raſdreſa al kadaju, i vidje kakva jest,</p> <p>Malse posmjehniva, pak velj, ù sve ljeto</p> <p> Jedna, i tâ zarvgliva repami niknu eto.</p> <p>Morese ovo onim rit, kim dobro kad koje</p> <p> Prem mallo bude prit, i tô isctechjenoje.20</p> <p> <hi>Pripov. XVI.</hi> </p> <p>Jedna Repa u sve Ljetto, i ta zaergliva.</p> <p> <hi>Jedna Repa.</hi> </p> <p>Ù sred Ljetta Seglianin possjo</p> <p> Reppe Simi dabi gnjih isijo,</p> <p>I zjenechi vrjeme dosclo daje</p> <p> Daijh vaddi, raddostan uſtaje 5</p> <p>Prighie k' vaertu, nebudde viditti</p> <p> Liſ ikakav kroſ semgliu râſtiti,</p> <p>Isieddosce da Pruggovvi, zjeni</p> <p> Gusienizze, zaervi liſ selenni.</p> <p>Baerso budde tadara suditi 10</p> <p> Sctò krje Semglia dachie sdravvo bitti.</p> <p>Grume ozjepit Motickom ustaje,</p> <p> Niscta naghie, kopat nepristaje:</p> <p>Sve samani! proklignat usbudde</p> <p> Sjemme, Ptizze, svê saludgne trude 15</p> <p>Liſ selenni nu viddi poslje,</p> <p> Vaddi Reppu, daje baerſ isije;</p> <p>Rasressanu kad rasgleda prece</p> <p> Sctoje unutra, smiuchiſe recce:</p> <p>Ù Godiscte Semgliaje ploddila 20</p> <p> Jednu Reppu, ta sasvijem ghnila.</p> <p>"Kî malahno dobro budde stechi,</p> <p> Raddujese toj saludgnoj srechi,</p> <p>Er neposnà da budde sa dosti</p> <p> Jad siedignen s' dobrôm, i sgiallosti.“ 25</p> </div> </div> <div xml:id="F3-17"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F3-17-1"> <head> XVII. </head> <epigraph> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> Neſna Tovar, sctoje petrussin.</p> <p> Non sapit Asino apium. </p> </epigraph> <argument> <p> Coquus, et Asinus. </p> </argument> <l>Inter culinae januas, et hortuli</l> <l>Usus quod esset pervius, scitissimi</l> <l>Herbas saporis diligens inseverat</l> <l>Coquus, ut haberet condiendis ferculis</l> <l n="5">Facile paratas: hic suo dum strenue </l> <l>Desudat operi, sepe rupta Auritulus</l> <l>Hortum subierat, herbidoque gramine</l> <l>Ventrem replebat; nec Coquus sensit prius</l> <l>Pascentem, ab ipso quam culinae limine</l> <l n="10">Pedem promorat, in hortulo quid nescio </l> <l>Carpturus oleris; properat arrepta sude</l> <l>Abigere, jam apium deperisse, et caeteras,</l> <l>Quas miscet escis, arbitratus herbulas.</l> <l>At nil ut aliud adtigisse, carduum</l> <l n="15">Praeter rigentem, caricesque comperit, </l> <l>Versa in cachinnum, dixit, iracundia:</l> <l>Quid sapiat Apium pol! Rudentes nesciunt.</l> <l> <emph>Ne te sodales imperitum irrideant, </emph> </l> <l>Disce aestimator esse rerum callidus.</l> </div> <div> <p> <hi>Priciza XVII.</hi> </p> <p>Pr. Neſna Tovar sctoje Petrusin.</p> <p> <hi>Kuhac, i Tovar.</hi> </p> <p>ſa boglie er sluſcbi prohod meu vratima </p> <p> Kuhigne otvoren bj, vartim i bliſcnima,</p> <p>Nasadio svakih travizâ biasce</p> <p> Na smochnos ugodnih Kuhac, er htiasce</p> <p>Kadse ima sluſcit gnim, imatih pod rukom. 5</p> <p> Varlovit ovi cim radj ò poslu svôm,</p> <p>Tovar priko plota ù vartal uljeſe, </p> <p> I trave ſcegljan sta gostit ſelenese.</p> <p>Ne prie on bjescese od tega stavio,</p> <p> Negh kad s' kuhignese bj praga djelio, 10</p> <p>ſa ſeglja njesto ubrat. Tarci daga otjera,</p> <p> I golem uſe bat, damuga primjera.</p> <p>Er petrusin zjni popaso damuje,</p> <p> Varstu i travâ ini, kê s' jescjam ſdruſcjuje.</p> <p>Al niscta videchi drugo daje okusil 15</p> <p> Negh badegl bodechi, rogosa i ki dil,</p> <p>Ghjev ù smjeh promina, pak velj, er neſnaju</p> <p> Smah od petrusina Osli, ugn netizaju.</p> <p>Nevjesctu datise neruga druſcina,</p> <p> Spoſnat Svjet naucise, i na gnem sva ina. 20</p> <p> <hi>Pripov. XVII.</hi> </p> <p>Nesna Tovar sctoje Petruſin.</p> <p> <hi>Kuhac, i Tovar.</hi> </p> <p>U vaertu kuhac radjo,</p> <p> Raslike trave sadio,</p> <p>Kuhigne blisu kê svoje</p> <p> Immatti pomgniv httioje,</p> <p>Da spravne slaâſno sacine 5</p> <p> Obbilnu Pichiu, jesbine.</p> <p>Cîm trudi pomgniv tadare,</p> <p> Ugljesse k' vaertu Magarre,</p> <p>Tuj budde travu pastitti,</p> <p> I s' gnome laccnoſ naſitti; 10</p> <p>Kad na Dvor kuhac islaſsi</p> <p> Tovarra vaertom upassi,</p> <p>Tjerraga sctapom tad prece</p> <p> Is vaerta na Dvor dalecce</p> <p>Sve zjeni, (tescko smetaſe) 15</p> <p> Da Tovar trave popaſe:</p> <p>Raddostan naghie nu kada,</p> <p> Da Tovar morren od glada</p> <p>Sam Badegl, Rogoſ isije,</p> <p> Rughaſe miran, i smje: 20</p> <p>Ù smijeh svû ghgnevnoſ obrati</p> <p> Cîm budde pravvo posnatti</p> <p>Da nesnà Tovar s' ludosti</p> <p> Petruſin kêſe krepposti.</p> <p>"Naucci hittar zjeniti 25</p> <p> Raslike stvâri na svîti,</p> <p>Priategl tvoijeh vaerh tughâ,</p> <p> S' tobbome daſe ne rugha.“</p> </div> </div> <div xml:id="F3-18"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F3-18-1"> <head> XVIII. </head> <epigraph> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> Hajem ſa to, koliko i pas ſa petu noghu.</p> <p>Tam mihi id cordi, quam quintus pes Cani.</p> </epigraph> <argument> <p> Capra, et Canis. </p> </argument> <l>Barbam impetrassent ab Jove cum olentes Caprae,</l> <l>Novo superbas se ferebant munere,</l> <l>Suum valere sic ratae pluris genus.</l> <l>Domum ut redibant, una forte his obvium</l> <l n="5">Canem irridebant: quid tibi non quidpiam, </l> <l>Ignave, poscis, vota cum Jovem scias</l> <l>Audire facilem? Nuper ille, supplicum</l> <l>Admissis precibus, nostrum ut aruncos genus</l> <l>Gestaret etiam, liberalis adnuit.</l> <l n="10">Pes aptus esset quintus ad cursum tibi: </l> <l>Hunc posce, caudam deserens inutilem.</l> <l>Ad sic inepta verba respondet Canis:</l> <l>Tun' mi ista suades, quae caudam pariter geris?</l> <l>Tuo, haud negabo, barba mento est addita;</l> <l n="15">At porro sanae nil inest mentis tibi. </l> <l>Quinto quid etenim de pede facerem haud scio,</l> <l>Cum perceleriter, quos habeo, quatuor me agant.</l> <l> <emph>Quidquid redundat despice, neque pluribus,</emph> </l> <l n="20"> <emph>Natura quam tibi destinavit provida, </emph> </l> <l>Stulte potiri concupisce dotibus.</l> </div> <div> <p> <hi>Priciza XVIII.</hi> </p> <p>Pr. Hajem ſa to, koliko i pas ſa petu nogu.</p> <p> <hi>Koſa, i Kucjak.</hi> </p> <p>Smradne ù Jova Koſe kad bradu iſprosisce,</p> <p> S' tim darom mnogose one uſoholisce.</p> <p>Er svoj tragh zjegnahu sa njescto dae vechi.</p> <p> Kad doma ighjahu, ſgodise po srechi,</p> <p>Da jedna Psa srete, komuse rugasce, 5</p> <p> Velechi rjeci tê: Scto i ti, nevagljasce,</p> <p>Sa tebe neisctese scto, ſnajuch dae udjelil</p> <p> Jove svakom svescto bj ù gnega prosil?</p> <p>On blagh brade nami udilj; ſa tarcjat </p> <p> Petu nogu vami dobrobi bilo imat. 10</p> <p>Ù Jova prosignu, iſpraſan rep pusti.</p> <p> Onjoj tad na spardgnu rjecj, kê iſusti:</p> <p>Totmi ti velisc tô, kâ rep imasc, kô i ja?</p> <p> Podbratku doisto tvôm brada pristaje, </p> <p>Njesi al pamet s' toga ti vechju dobila, 15</p> <p> Peta er ne ſnam noga sctobimi sluſcila,</p> <p>Kad kê imam cetiri pribarſo noseme.</p> <p> ſaliha sva otiri, ni iscte vehieme.</p> <p>Nadaren ti biti dobrima, negh tebi 20</p> <p> Providna udiliti viscgna vlas htje s' Nebi.</p> <p> <hi>Pripov. XVIII.</hi> </p> <p>Hajem sa to, koliko i Pâſ sa petu Noghu.</p> <p> <hi>Kosa, i Paſ.</hi> </p> <p>Kad smaerdechia koſa ispita</p> <p> Ù visgnegga Giova bradu,</p> <p> Ohalaâſti svôm cestitta</p> <p> Dicilaſe svomu ù staddu:</p> <p> Luda sudi s' oholaâſsti 5</p> <p> Da svak kossu zjeni, i cjaâſti:</p> <p>Cîmſe staddo k' Toru vrati</p> <p> Jedan koſa Psa saſreta,</p> <p> Rugamuſe cesto-krati,</p> <p> Neccè daje niſcta smeta, 10</p> <p> Nêgh da pita kê millosti,</p> <p> Cîmje visgni pun blaggosti:</p> <p>Mallo – prie koſa prossi</p> <p> Ù srechnome, recce, sgoddi,</p> <p> Da skot kosij bradu Nossi, 15</p> <p> Blaghi Giove sctò pogoddi:</p> <p> Petu Noghu da pristavvi</p> <p> Tebbi pita, kudu ostavvi.</p> <p>Odgovorri Pâſ saerditti 20</p> <p> Na bessjeddu tako ludu,</p> <p> Sctome Nukkaſc ostavvitti,</p> <p> Ista kad ti nossisc kudu?</p> <p> Immaſc bradu, dati budde,</p> <p> Tvêsu misli sasvijem lude. 25</p> <p>Rezmi tascta, luda Svîri,</p> <p> Sctochie menni nogha peta?</p> <p> Dosta jesu kad cettiri</p> <p> Illi taerci Pâſ, îl sceta:</p> <p> Nechiu bitti lud od Nebbi 30</p> <p> Iskat stvâri, sctò nie trjebi:</p> <p>"Sctoje od visce, nigda sgeli,</p> <p> I ne hlepi saliknosti:</p> <p>Sctò providna Narav djeli,</p> <p> Onotichie bit sa dosti: 35</p> <p> Tlacci sasvijem, i ostavvi,</p> <p> Sctò nie dano pò naravi.“</p> </div> </div> <div xml:id="F3-19"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F3-19-1"> <head>XIX.</head> <epigraph> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> Pomagham – ti (*)<note>(*) <emph>Licet hoc dictum, et duo quae sequuntur,</emph> prout et illud, quod pag. 59. reperies, inter <emph>effata, seu apophtegmata, non vero inter adagia stricte reponenda sint; tamen tum ob materiae affinitatem, tum quia apud nos nata, huic libello</emph> recte apponi posse judicavimus, ut lector hac <emph>ipsa varietate, tamquam conviva diversi saporis</emph> ferculo, recreetur.</note> spaerdat. </p> <p>Ad inepte loquendum me tibi adjutorem praebeo.</p> </epigraph> <argument> <p> <hi>Insipiens irrisus.</hi> </p> </argument> <l>Cum Ploccjarum maxima in suburbium</l> <l>(Hic nundinarum Rhacusanis est locus)</l> <l>Frumenti allata vis fuisset optimi,</l> <l>Ad venditorem Civis e primoribus,</l> <l n="5">Sibi ipse multum qui videbatur catus, </l> <l>Accessit; utque, quod pugillo ceperat,</l> <l>Frumentum attento collustravit lumine,</l> <l>Mihi genus hocce tritici neutiquam</l> <l>Arridet, inquit, pessimumque judico.</l> <l n="10">Ut nundinator non opinus talia </l> <l>Sibi intellexit impudenter objici,</l> <l>Sic est profecto, dixit, atque pessimum</l> <l>Et ipse duco, tibique cur arrideat,</l> <l>Nil est: quisquiliis, lolioque est plurimo</l> <l n="15">Faede corruptum. Civis ad haec: siccine </l> <l>Tuam ipse mercem parvipendis? Intuens</l> <l>Illum maligne venditor, ita, ait, tibi</l> <l>Ad garriendum sterno facilius viam.</l> <l> <emph>Tibi haec potissimum narro, qui in qua es rudis</emph> </l> <l n="20"> <emph>Re prorsum, in illa vis videri intelligens.</emph> 20</l> </div> <div> <p> <hi>Priciza XIX.</hi> </p> <p>Pr. Pomagamti spardat.</p> <p> <hi>Lud cjovjek ù rugh stavgljen.</hi> </p> <p>Ù varosc doghnasce od Plocjâ (njegda tô</p> <p> Od targa biasce Dubrovcjanom mjesto)</p> <p>Pcenize dobre mnosc veliku, tù kada</p> <p> Pristupi jedan losc Vlastelin od grada,</p> <p>Ki sebi od vech ſnan mgnascese: ovi dil 5</p> <p> ſcita oni, ki na dlan biasce ſahitil,</p> <p>Ghledajuch, tac rece Targovzu: tvoje tô</p> <p> Po chjudi, cjoece, ne idemii ſcito,</p> <p>I zjenim, da niscta dobro nj: on sliscechi</p> <p> Bestidno sebi tâ tac neslana rechi, 10</p> <p>Tkoje doisto, recemu, i da gore</p> <p> Ovegase ſcito mnim nachi nemore,</p> <p>Ugodno i njeti s' raslogom, punoje</p> <p> Ghnusobe, i snjeti s' dosta smjescjanoje.</p> <p>Kadje ovi cjuoga, ſac, velj, beſ svjesti 15</p> <p> Pohuditegl tvoga targase cinisc ti?</p> <p>Ghledoga on hudo, pak rece, put jati</p> <p> Ravnim, da vech ludo ti budesc spardati.</p> <p>Tebi ovo [...] povjedam, ki ù cem</p> <p> Nevjesc-si od viſce, cinisc-se ſnan ù tem. 20</p> <p> <hi>Pripov. XIX.</hi> </p> <p>Pomagham ti spaerdat.</p> <p> <hi>Lud Narugan.</hi> </p> <p>Na Ploccjami (Mjesto ovvoje</p> <p> Dubrovcjanjm Targoviſcta)</p> <p> Donneſseno tuj biloje </p> <p> Sgitta cista.</p> <p>K' Prodaozu tuj pristupi 5</p> <p> Jedan, kîſe hittar sudi,</p> <p> Ù Pregarſcie sgitto kuppi,</p> <p> Gledda i svaddi.</p> <p>To sa menne nie, recce,</p> <p> Sgitto punno vrati, i snjeti 10</p> <p> Mosg-ga opeta k' Domu prece</p> <p> Odnjetti.</p> <p>Prodavalaz kad saciuje</p> <p> Besobrasno sctò bessjeddi,</p> <p> Govvor gnegov potvaerduje, 15</p> <p> Hinit sljedi.</p> <p>Sctò govorriſc, jest occitto,</p> <p> Istinnitto, nehimbenno</p> <p> Nie sa tebbe moje sgitto</p> <p> Isctechjeno. 20</p> <p> <emph>.</emph> Kupaz gnemmu: Taergovvatti</p> <p> Kô neumije, tako sborri?</p> <p> Pomagham-ti ja spaerdatti</p> <p> Odgovvorri:</p> <p>"Sa tebbe ovva jest istina 25</p> <p> Koiſ zjenisc mudar bitti,</p> <p> Kada neſnasc kô sgivina</p> <p> Promiſlitti.“</p> </div> </div> <div xml:id="F3-20"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F3-20-1"> <head> XX. </head> <epigraph> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> Ujedajuli ove Ovze?</p> <p>Mordentne hae pecudes?</p> </epigraph> <argument> <p> Simulate simplex. </p> </argument> <l>Vafer furacem vindemitor ut indolem</l> <l>Melius occuleret, pergeretque laedere</l> <l>Nulli suspectus, hoc habebat proprium,</l> <l>Ut stupidum, et animi se pusilli fingeret; </l> <l n="5">Hic ut vel agnum, triticumve ab area, </l> <l>Aliudve quidvis, quod veniret ad manus,</l> <l>Dolo amovere callidus posset malo,</l> <l>In rus se quoddam deferebat patrio</l> <l>A rure distans; utque visus obviam</l> <l n="10">Prodire pastor plurimo cum ovium grege, </l> <l>Metum ille simulans, an peragat ultra viam,</l> <l>Incertus haeret, et retractis gressibus,</l> <l>Oves an illae mordeant, interrogat.</l> <l>Pastor qui in hominis fronte quid subimpudens</l> <l n="15">Notavit, iste supposititius stupor </l> <l>Tuus, inquit, atque melleae vocis sonus</l> <l>Mihi est suspectus; teque hinc ni amoveas statim,</l> <l>Tibi faxo mentem reddat hic fustis bonam,</l> <l>Istumque inanem ex animo ut expuas metum.</l> <l n="20"> <emph>Simulata simplicitas dolum incautis struit. </emph> </l> </div> <div> <p> <hi>Priciza XX.</hi> </p> <p>Pr. Ujedajuli ove Ovze?</p> <p> <hi>Vuhven, kise cini lud.</hi> </p> <p>Vukven njeki, ki skrit grabechju hocje chjud.</p> <p> Nesumgliv i sljedit ſlo cinit odasvud,</p> <p>Posobno ovo imasce, prid druſim benava</p> <p> Dase on cignasce, i sarza mlohava.</p> <p>Ovi ſa jagneto, ol s' gumna ſcito moch 5</p> <p> Ukrasti, al drugo scto, do rukâ kêmuch' doch,</p> <p>Buduchse iſ svoga jur Sela djelio,</p> <p> Daglje i putdrugoga s' tom misli uputio, </p> <p>Proch sebi it vighjasce Pastjera sobom ki</p> <p> Broj vodi na pasce Ovazâ veliki. 10</p> <p>Hinech pripo dase ſamiſcljen hochjeli,</p> <p> Ù sumgnu davase sljedit pût nechjeli</p> <p>Buduch i ù cjas tie varnuo na traga,</p> <p> Hochjeliga ugriſti tê Ovze pitaga.</p> <p>Beſocno on ki njescto ù celumu ughleda, 15</p> <p> Liſimirstvo tvê tô medena i besjeda,</p> <p>Recemu, tâ tvoja od sumgne meni jes,</p> <p> I ako udigl ne gresc tja, cinichju dati svjes</p> <p>*Sctap ovi povrati, i odrene s' tebe strah *Bat</p> <p> Kise lud cini, ti motriti ſlo odmah. </p> <p> <hi>Pripov. XX.</hi> </p> <p>Ujedauli ove Ovze?</p> <p>Hitro – Lud.</p> <p>Chjud Lupescku, sa da skrje</p> <p> Niti jemac budse cinni;</p> <p> Skup cegliaddj vechi ghdje</p> <p> Svakku luddoſ kasce, i cinni;</p> <p>Sa da boglie krade, i stecce 5</p> <p> Sgitta, al drughijeh joscte stvâri</p> <p>Svoga iſ sella na dalecce</p> <p> Iddè u sellò pò privari.</p> <p>Cîm Pastiera tuj srettaſce </p> <p> S' mnogho stadda ghdje prohoddi, 10</p> <p> Strâh himbenno tadà kasce,</p> <p> Sad pristaje, sada hoddi,</p> <p>Himbennoje gnemmu Lize</p> <p> Svè tò Pastjer posna, i viddi; </p> <p> Ujedauli te Ovcize? 15 </p> <p> Hittri Lupesc pitat slîdi.</p> <p>Usjedise Pastjer tada,</p> <p> Termu ovako bjesno recce.</p> <p> Ako nechiesc bjen bit sada, 20</p> <p> Pôgh od menne na dalecce,</p> <p>Daſe tebbi svjeſ povrati</p> <p> Po môm prutu, josc govorri,</p> <p> Nekka mosgesc istjerratti</p> <p> Strâh saludgni, kîte morri. 25</p> <p>"Kê privare tvorrù Ludi</p> <p> Nevjesctijem rad hittrosti?</p> <p> Da vêch-krati jad, i trudi</p> <p> Obkrusciuijh s' svom sillnosti.“</p> </div> </div> <div xml:id="F3-21"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F3-21-1"> <head> XXI. </head> <epigraph> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> Tovjernariza najposledgni gradd.</p> <p>Herilis vini venditrix postrema grando.</p> </epigraph> <argument> <p> Herilis vini venditrix. </p> </argument> <l>A tauriformi quae figura Tauridis (*)</l> <l>Adepta nomen pervetustum est insula</l> <l>Ferax Cecropiae sic olivae dicitur,</l> <l>Ut una, quoties copiose reddidit</l> <l n="5">Ager, onerare plura navigia queat </l> <l>Oleo, quo Etrusca baccha vix melius ferat:</l> <l>Vineta at alio praevalebant tempore,</l> <l>Quae rariora sunt modo. Heic cultissimam</l> <l>Cuidam Patricio, prima cum vix germina</l> <l n="10">Palmes aperiret, verberavit vineam </l> <l>Infesta grando; pars ab ictu ast altera</l> <l>Illaesa mansit, quippe quae semotior.</l> <l>Hanc quo parari coeperat vindemia</l> <l>Die procella perstrepente grandine</l> <l n="15">Percussit alia: siquid ergo in vitibus </l> <l>Sanum supererat sustulere; et dolium</l> <l>Unum, alterumve vix replevit, qui cadis</l> <l>Bis mille nuper se putabat divitem.</l> <l>Id vini in urbem deferendum sedulo</l> <l n="20">Curavit omne, villicaeque ut distrahat </l> <l>Dedit; sed illa, fraude dum mala sibi</l> <l>Studet lucrari, vinum aqua sic nequiter</l> <l>Corrupit, ipsa plebis imae ut guttura</l> <l>Bibere renuerint flaccidum, totumque hero</l> <l n="25">Aes, quod recepset inde, deperiverit. </l> <l>Iteratae ob <sic>icutm</sic> grandinis quidam ut vicem</l> <l>Ejus dolebat, grando et alia, hic ait, mihi</l> <l>Adhuc supervenit scelerosa venditrix.</l> <l> <emph>Cui multum iniqua sors ademit, haud semel</emph> </l> <l n="30"> <emph>Hominum cupiditas, quod restabat, abstulit.</emph> </l> <note>(*) <emph>Tauris insula, nunc Giupana dicta, una ex</emph> tribus Elaphitis Rhacusio quindecim milliariis <emph>distans, quae amoenitate et foecunditate caeteras praecellit.</emph> </note> </div> <div xml:lang="hr" xml:id="F3-21-2"> <p> <hi>Priciza XXI.</hi> </p> <p>Pr. Tovjernariza najposledgni gradd. </p> <p> <hi>Gospareva vina Prodavaliza.</hi> </p> <p>Scipan, koja stari naſvasce Tauridom,</p> <p> Bika erju nadari prilikom narav tom,</p> <p>Tac plodan slavise Cecropskom maslinom,</p> <p> Da kad ugodise s' dobrom rod ljetinom,</p> <p>Moſce sam nakarzat ugljem brodâ vechje, 5</p> <p> Bogljega i Etruske dat jagodeti nechje.</p> <p>Primoghi njekada bjeku vinogradi,</p> <p> Prirjetko kê sada Otocjanin sadi.</p> <p>Jednomu od Vlastelâ, kada loſa parvi ti</p> <p> Lis isctom pocela biasce otvorati, 10</p> <p>Priljepi vinograd, koga tù imasce,</p> <p> Otuce silni gradd: daglje ki biasce</p> <p>Drughimu osta ti neteghnut, al dan ti</p> <p> Spravgljasce kad isti onga jur targati,</p> <p>Gradd s' vihrom strahotnim omlati:ſcglje ako scto</p> <p>ſdravo na loſam kim osta, bj dighnuto, </p> <p>Tac da jedva dvje bacvee mogo nalit</p> <p> S' dvjesti ki mal prie: nadose bogat bit.</p> <p>Tô vino ù plavizi scglje ù Grad, i dava</p> <p> Pak jednoj kmetizi, domuga prodava, 20</p> <p>Sebi ona s' himbom ſlom ſa koris donjeti,</p> <p> Vino ono tac s' vodom, kû ulj, iscteti,</p> <p>Da vech ni u drobnomu pukugae iko htio,</p> <p> I pjeneſ vas svomu kibise iſvadio</p> <p>Bil vina od toga, Gosparu ù cjas nesta. 25</p> <p> Kad ſcjalit s' duploga graddaga njeko stà,</p> <p>Bol i svû nariza, gradd, on rece, i trechi</p> <p> ſla prodavaliza bj meni najvechi.</p> <p>Komu mnogo ſla Ces odnj, cesto od gljudj.</p> <p> Ostalo scto gnem jes, ugrabi hlep hudi. 30 </p> <p> <hi>Pripov. XXI.</hi> </p> <p>Tovjernariza najposledgni Gradd.</p> <p> <hi>Tovjernariza.</hi> </p> <p>Od Scipanna</p> <p> Svakka strana,</p> <p> Kad obbilno jest Godiſcte</p> <p> Ugljem dava dosta plodda,</p> <p> I mnosg Brodâ 5</p> <p> To nakaerza Maſliniſcta.</p> <p>Bî gnekada</p> <p> Sva Livadda</p> <p> Lossom svuddà pokrivenna,</p> <p> Dostae magne sad, nêgh prie, 10</p> <p> Cîm prikrje</p> <p> Svè Maslinna nareſcena.</p> <p>Cîm otvorri</p> <p> Losa; umorri</p> <p> I gnù satre Gradd s' Nebeſi; 15 </p> <p> Plemmichievoj ù Basctini</p> <p> Rasap cinni</p> <p> Gradd, i bije, sctose resi:</p> <p>Druggom tadà Grâd ne padda</p> <p> Stranom, ka bî nadalecce: 20</p> <p> Cîmſe budde nu taergatti,</p> <p> I gnù Mlâti</p> <p> Gradd, i sattre ploddnoſ prece:</p> <p>Svak postupi,</p> <p> Sa da kuppi 25</p> <p> Sdravvo akose sctò nahoddi:</p> <p> Bacve tusgian on nalije</p> <p> Isctom dvije</p> <p> Srechnoj, kîse nado sgoddi.</p> <p>Baerso tada 30</p> <p> Sglje put Grada</p> <p> Karcmarizi, damu prodda.</p> <p> Alli gnemmu zijech himbenne</p> <p>Hude sgene</p> <p> Sgoddise i tu slà Nesgodda 35</p> <p> Sa dobiti</p> <p> Moch cinnitti</p> <p> Miescia voddu, zijech privare:</p> <p> To pit vino Puk nie htjo,</p> <p> Neghje odbijo: 40</p> <p> Gubbi Gospar svê dinare.</p> <p>Jedan placce,</p> <p> Damu smacce</p> <p> Gradd svû ploddnoſ od Livadde:</p> <p> Paervi recce: Graddje gorri 45</p> <p> Sctomi tvorri</p> <p>Karcmariza huda sadè.</p> <p>"Komu dosti</p> <p> Beſ Millosti</p> <p> Huda srechia nossi, i disce,</p> <p> Vech-krat ciovjek placce, i zvili, 50</p> <p> Scto nemilli</p> <p> Gljudi ostalo pograbbisce.“</p> </div> </div> <div xml:id="F3-22"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F3-22-1"> <head> XXII. </head> <epigraph> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> Beſocni svjet uſcivaju.</p> <p>Homines perfricta fronte facile vivunt.</p> </epigraph> <argument> <p> Vespa, et Cochlea. </p> </argument> <l>Haec impudentem fabula in hominem cadit,</l> <l>Novique plures; neminem sed nomino.</l> <l>In alveare Vespa se intulerat iners,</l> <l>Apibusque multum opere occupatis in suo,</l> <l n="5">Ambrosio avidius se replebat nectare. </l> <l>Huic quaedam ut esse vidit dissimile genus,</l> <l>Hinc avolare praepete coegit fuga,</l> <l>Tristi impudentem persecuta aculeo.</l> <l>Cras ergo meutens ob recentem injuriam</l> <l n="10">Redire eodem Vespa pabulum sibi </l> <l>Quaerebat alibi, jamque nescio quid dapis</l> <l>Ab ore muscae pervolantis abstulit,</l> <l>Alterius iterum, tertiaeque denuo,</l> <l>Mox caeterarum, dum sedata jam fame</l> <l n="15">Tandem quievit; cumque largus interim </l> <l>Coepisset imber defluere, se in Cochleae</l> <l>Testam recepit, mussitansque hanc corpore</l> <l>Adnixa toto deprimebat, ut locum</l> <l>Sibi occuparet ampliorem. Cochlea</l> <l n="20">Indocilis illud ferre contubernium </l> <l>Pulchre admonebat, suo tu abiret e lare.</l> <l>Tum Vespa, in arctum adhuc, ait, te collige,</l> <l>Ut heic minore demorer cum incommodo;</l> <l>Tua at migrabo, si lubebit, e domo,</l> <l n="25">Cum pluere cesset. Tam protervis Cochlea </l> <l>Ardere dictis; sed minacem ut viderat</l> <l>Jamjam distringi aculeum, se in hospitis</l> <l>Contraxit iterum praepotentis gratiam.</l> </div> <div> <p> <hi>Priciza</hi> <hi>XXII.</hi> </p> <p>Pr. Beſocni svjet uſcivaju.</p> <p> <hi>Osa, i Spuſc.</hi> </p> <p>Skaſagnu ti ù ovem sposnaj beſocnoga,</p> <p> Snam mnoghe, ne ſovem imenom nikoga.</p> <p>Uvuce ù ulisctese lotra Osa, i cim</p> <p> Tù vrjedno bavese pcelize ò poslim svîm,</p> <p>Proſcdorno gostise medene jesce tê: 5</p> <p> Kad jedna stavise, raſlike dae varste,</p> <p>Gnihov da ubjeghne dom beſocnu usili,</p> <p> Tjerajuch prid sobom ostanom nemili?</p> <p>Vratiti dakle tù sjutra erse strasci</p> <p>Neprav ſa proscjastu, inud jescju traſci, 10</p> <p>I jur muhi jednoj njescto iſ ustâ diſce.</p> <p> Jesce, paka drugoj, kê tuda letisce,</p> <p>I ſa gnih mnoſime ucini tô isto,</p> <p> Dokjoj ghlad sasvime proghje, i krad-je pristo.</p> <p>Doba ù to buduchi pocelo daſcdjeti, 15</p> <p> Osase uvuchi Spuſcja ù dom odleti.</p> <p>Brezajuch tù sasvom silomga tiskasce,</p> <p> Er s' vechjom slobodom stat ona htiasce.</p> <p>Spuſc, druſctvo ki tarpit to nie obicjan</p> <p> Velj, dajoj beſ zknit iſ kuchje ide van. 20</p> <p>Al Osa gnem: nu ti josc-se vechje suſcjâ,</p> <p> Tjesnochi da stati ù magnoj budem ja.</p> <p>Iſ tvoga a tada (ako ustiem) iſiti</p> <p> Jachju doma kada pristane daſcditi.</p> <p>Spuſc na tê raſghnivi beſocnese rjeci, 25</p> <p> Al videch, prjetglivi da ostan, kim peci,</p> <p>Jur spravglja sebi proch, na voglju moguchja</p> <p> Gostase sa svu moch opet ù se skucja. </p> <p> <hi>Pripov. XXII.</hi> </p> <p>Besocni svjet usgivaju.</p> <p> <hi>Osa, i Spusg.</hi> </p> <p>"Priciza mâ padda bessocnôm Cjovîku:</p> <p> Dostaijh jest sada, nechiujh rjet vîku.“</p> <p>Osaſe nastoij k' ulisctu sakritti</p> <p> Meddomſe ter goij, dokleſe naſitti</p> <p>Pomgniva Pcelizza nastojat cîm budde 5</p> <p> Raddosna svegh liza na slatke svê trude</p> <p>Jedna Ossu rasgleda, cîm dobro posnaje,</p> <p> K' gnoj lettech ureda, Nemillo pezzaje.</p> <p>Osa-ſe vêch smeta rad tegga prikora</p> <p>Povratit opeta k' ulisctu do skora; 10</p> <p>Sa hranu svû stechi drughdjese stanila,</p> <p> I Mukaâm lettechi hranuje grabbila.</p> <p>Te budde slidîti lupescke Nacine, </p> <p> Dokleſe naſitti, ter mirna poccinne.</p> <p>Dasc, cîmſe proliva s' velikom plahosti, 15</p> <p> Spusg ghdîno pribiva, krjese s' sillnoſti.</p> <p>Cîm tusgian stannuje Spusg svojom ù korri,</p> <p> Meciga, stiskuje, svakkomu slò tvorri;</p> <p>Poganno naſlonni na gnegga svê Tîlo</p> <p> Dajojse uklonni, rusgiga nemillo. 20</p> <p>Na take bessjdde gorreſe Spusg jedi,</p> <p> Da na dvor iside mollittje josc sljedi.</p> <p>Recce Osa tad huda, buddise vêch stisnut,</p> <p> Da moghu beſ truda kod tebbe poccinnut;</p> <p>Dragomi kad budde, stan ovvichiu ostavvit, 25</p> <p> Oko – nas cîm svudde pristanne vêch dascdit.</p> <p>Na take govorre bessocne, poganne</p> <p> Gorruchiom josc gorre ghgnjevnosti Spusg planne;</p> <p>Nù kada rasgleda kô hudi Gôoſ prjeti,</p> <p> Od straha, kijem predda, svè budde taerpjetti.</p> </div> </div> <div xml:id="F3-23"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F3-23-1"> <head> XXIII. </head> <epigraph> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> Sto nisctaa ubisce Tovara.</p> <p>Centum leves sarcinae Asinum peremere.</p> </epigraph> <argument> <p> Asinus, et Agaso. </p> </argument> <l>Quae per lutosam vexerat Asellus viam</l> <l>Postquam onera dorso detrahi sensit suo,</l> <l>Brevi exilibat gaudio, non praevidens,</l> <l>Quam sarcinarum durus in reditu sibi</l> <l n="5">Herus vehendam jam parasset copiam. </l> <l>Primum ipse, in usus apta quae domesticos</l> <l>Haud pauca posuit; plurimi dehinc plurima</l> <l>Dant transvehenda, justius ut onus foret</l> <l>Dorso Cameli: pyrium amico hic pulverem,</l> <l n="10">Plumbumque; sponsae mittit ille calceos, </l> <l>Umbraculumque rusticanti; tum cliens</l> <l>Pernas patrono, martiosque caseos.</l> <l>Alii alia, rebus donec hic centum est gravis,</l> <l>Centumque Agaso litteris plenus sinum.</l> <l n="15">Progressa paucos bellua ad passus erat, </l> <l>Iniquiori cum dejecta pondere</l> <l>Procubuit: ille brachiis levat solo.</l> <l>Quam melius, oneris parte si dempta, suis</l> <l>Tulisset humeris! Namque rursum Auritulus,</l> <l n="20">Iterumque multis vicibus in terram cadit. </l> <l>Levabat ille, nil tamen de sarcina</l> <l>Ademit unquam: corruentem hinc ultimo</l> <l>Dum sublevare nititur, miserum videt</l> <l>Immani Asellum jam perisse ramice.</l> <l n="25"> <emph>Curae et minores saepe vel fortem virum</emph> </l> <l> <emph>Stravere, quoties nullus his fuerat modus</emph>.</l> </div> <div> <p> <hi>Priciza XXIII.</hi> </p> <p>Pr. Stô nisctâ ubisce Tovara.</p> <p> <hi>Oso, i Oslar.</hi> </p> <p>Bremena, kâ putem nosi kalovitim,</p> <p> Dighnuta dasu gnem videch Oso sa svim,</p> <p>Sta – se veseliti veseglje al kratko bj,</p> <p> Ne umi er prividiti, na ſavrat kâ sebi</p> <p>Bremena staviti spravglja Gospar osctar. 5</p> <p> Parvo on potrebniti' sebi ne mallo stvar'</p> <p>Stavimu na harbat, a pak druſi mnoga</p> <p> Stascemu pridavat, tolika i jes sloga,</p> <p>Dase pristojasce vech Devi, negh gnemu.</p> <p>Olova ovi slasce prjateglju i prah svêmu, 10</p> <p>Zrevize a oni Sarucnizi ù dar svoj,</p> <p> I klobuk svioni na selu stojechjoj</p> <p>Od bragnegnika a svôm bedre od praza slane.</p> <p> Parzu bjehu s' sirom Oſcjujka poslane.</p> <p>Druſi ina, dokle s' stô stvari napartiga, 15</p> <p> A Oslarje osto s' punim njedrom kgniga.</p> <p>Stupio Oso bisce mallo naprjed, akda,</p> <p> Er na sebi odvisce nosi, na tle pada.</p> <p>Diſcega: al koliko bogljebi i gnemu bil,</p> <p> Da stvarj od toliko prihvati i sebi dil! 20 </p> <p>Er opet i opeta pade: onga uſdiſasce,</p> <p> Stvar od gnega uſeta njedna al biasce.</p> <p>Kad hotje napokon bjednoga uſdighnuti,</p> <p> Od kile vidje on da dospie na puti.</p> <p>Cesto brighe i male, kadje mnosc velika, 25</p> <p> I jakoga obale na svarhu cjovika.</p> <p> <hi>Pripov. XXIII.</hi> </p> <p>Sto Nisctaa ubbisce Tovarra.</p> <p> <hi>Tovar, i Oslar.</hi> </p> <p>Tusgni Tovar cîm ochjuti,</p> <p> Daſe budde vêch dignutti</p> <p> Tescko bremme,</p> <p> Kê na svijeme</p> <p> Plechjm nossi, cîm prohoddi 5</p> <p> On po putu kalovvittom:</p> <p> Vesseo srechiom tad cestittom</p> <p> Saludgnojse radduje sgoddi;</p> <p>Neprividdech kâ bremmenâ</p> <p> Nagn –chie bitti napaertjenna, 10</p> <p> Kadse k' svomu</p> <p> Gospar Domu,</p> <p> Josc do mallo vratit budde</p> <p> Sctoe sa kuchie trjeba stavvi</p> <p> Jedan, drughi josc pristavvi, 15</p> <p> Da ni deve tako trude!</p> <p>Prahom cjaâſti Priateglia,</p> <p> I s' olovvom Drugh. Pun vesseglia</p> <p> Sarucnizzi</p> <p> Svôj Gliubizzi 20</p> <p> Jedan zrevglie, [...]. </p> <p>Dae nepârsgi, ni kad padda</p> <p> Dasc ne bije, poscglie tada</p> <p> Nadrjenizzu dae brani,</p> <p>Scglie Bragnenik Paerzu svomu 25</p> <p> Praccje bedre, Sirra i k' tomu:</p> <p> Ko tadara</p> <p> Sovvè Oslara, </p> <p> Da pridatmu kgnighe budde:</p> <p> Prima, i hoddi; viddi kada 30</p> <p> Da s' bremmennom Tovar padda,</p> <p> Er nemosge podnjet trude,</p> <p>Podiscega s' tli samani,</p> <p>Klicce saerdit, ah ustanni;</p> <p> Tovar padda 35</p> <p> S' gorka jadda.</p> <p> Boglieje bilo, dasi Oslare</p> <p> Diggo bremme na tvê Plechi</p> <p> Er nemillo ti hottechi</p> <p> Tusgno ubbjasc sad Magarre. 40</p> <p>Saman trudi, tujse i Mucci,</p> <p> Iskat pommoch vêch odluci.</p> <p> Tovar slipsa</p> <p> I sopissa,</p> <p> Ermu s' truda pade killa 45</p> <p> Peccialise, bolli, i jadda </p> <p>Tom Nevogliom Oslar tada,</p> <p> Daga umorri ceſ nemilla.</p> <p>"I junaku vechi-krati</p> <p> Magnia tugha sgivot skrati, 50</p> <p> Kîse bio</p> <p> Nauccjo</p> <p> Trude, Rratti, slò taerpjetti:</p> <p> Kadse usmnosgi sgialloſ koja</p> <p> Gljudskôm Saerzu s' Nepokoja 55</p> <p> Triebaje sgivot svoj dospjetti.“</p> </div> </div> <div xml:id="F3-24"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F3-24-1"> <head>XXIV. </head> <epigraph> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> Neda na grah.</p> <p>Ad cicer aditum non permittit.</p> </epigraph> <argument> <p>Rusticus pro cicere depugnans.</p> </argument> <l>Post sparsum in agro rusticus cicer suo</l> <l>Superis ferebat vota pro eventu bono,</l> <l>Cum turba volucrum convolavit plurima</l> <l>Esura semen: ille lapidibus rapax</l> <l n="5">Avium impudentum strenue ejecit genus; </l> <l>Quamque interemit, longae confixit sudi,</l> <l>Atroci ut aliae territae spectaculo</l> <l>Locum refugerent; poena nil movit tamen.</l> <l>Redeunt: abigere rursus ille, et plumbeis</l> <l n="10">Plerasque globulis enecare: id saepius </l> <l>Illi peractum, donec omne prodiit</l> <l>Cicer virenti vestiens segete solum.</l> <l>Hanc inter herbae cum videret noxium </l> <l>Immiscuisse se genus, quam sedula</l> <l n="15">Evulsit opera: cuncta spondebant bene. </l> <l>Repente at aliud imminere tristus</l> <l>Malum, irruente gramen in adultum Capro.</l> <l>Ne noceat, hirtis ambit agrum sepibus.</l> <l>Arente tandem flava folliculo seges,</l> <l n="20">Ut stringeretur, devocabat rusticum. </l> <l>Cum nocte media fur in agrum irrepere</l> <l>Per septa: id ille, forte quem maturius</l> <l>Somnus reliquit, sentiens, improvidum</l> <l>Oppressit, artus quercea elidens sude,</l> <l n="25">Legitque tandem, saepe pro quo fortiter </l> <l>Multo opposuerat se hosti, ut illuxit, cicer.</l> <l> <emph>Vigilem te oportet esse, rem ut serves tuam.</emph> </l> </div> <div> <p> <hi>Priciza XXIV.</hi> </p> <p>Pr. Neda na grah.</p> <p> Segljan, kise arve ſa grah.</p> <p>Posio slani cim grah Rataj biasce,</p> <p> ſa dobrase Viscgnim on svarhu mogljasce,</p> <p>Kad ptizâ grabechje neſnam od kud jato</p> <p> Tu ù cjas dolechje ſa propast sjeme tô.</p> <p>On hitar kamegnim beſocnik ptizâ tih 5</p> <p> Otjera skup sasvim, ubi i jednu od gnih, </p> <p>Nataknu paka gnu na dugh sctap, ostale</p> <p>Oghledu na strascnu dabise pripale.</p> <p>Ne bj to od srechje, vrachjause opeta,</p> <p> Tjera on, i mechje olovna ſarna tâ, 10</p> <p>Kim ubj mnoghi dil: tô cesto cignasce, </p> <p> Iſ ſemglje dok udril vas grahmu biasce.</p> <p>Uresi ſemgljase ſelenim s' stranâ svih,</p> <p> Kad vidje tù dase skot travâ umjescjo ſlih.</p> <p>S' pomgnome privegljom onih stade kubsti.15 </p> <p>Dobro gnim s' radgnom tom sva slute ſa grah ti. </p> <p>Iſnenad gore al ſlo nasta, er kad vechje</p> <p> Bj ſeglje podraslo tù Ovan dolechje.</p> <p>Damu nenaudi, tô svoje gustima</p> <p> Poglize odasvudi ogradi tarnima 20</p> <p>Jur gnega ù suhima mohunam ſove grah, </p> <p> Daga vech vaſima, doma i nsoi od mah.</p> <p>Kadase kroſ plot taj lupesc ù pol nochi</p> <p> Uvuce, al Rataj, erga san htje ochi,</p> <p>Stavise, i hrasnome tojagom pribiga, 25</p> <p> Grah dighnu, i domome on sjutra priniga </p> <p>Grah, ſa ki s' mnoſima onse arva hrabreno.</p> <p> Tko bdi, i pomgnu ima, svemuje shragneno.</p> <p> <hi>Pripov. XXIV.</hi> </p> <p> <hi>Neda na Grâh</hi> </p> <p> <hi>Seglianin biuchiſe sa Grâh.</hi> </p> <p>Grâh Seglianin Livaddom possjo,</p> <p> Dase ploddi Boggove prossjo.</p> <p>Jatto Ptizzâ dolettje sa jesti</p> <p> Sjemme: on tjerra s' camegnem rad bjesti;</p> <p>I kojegod raddostan ubbije 5 Vaerh vissoke Ljenke sve Nabbije,</p> <p>Dase drughe strascit tegga buddu</p> <p> I pobjeghu, nu sve bî saludu</p> <p>Vratiajuse: tjerraijh opeta,</p> <p> I s' olovnijem saernjm smaertno smeta, 10</p> <p>Nekka lettu, dalekoijh stighne;</p> <p> Tako cinni, dokle Grâh isnikne.</p> <p>Svù pomgnivo korjepi nesdravvu,</p> <p> Docîm viddi, dase miescia Travu.</p> <p>Svè bî dobro: kadar isnenade 15</p> <p> Jaoh gorrega poghibje pripade,</p> <p>Cîm ù Saerzu sgiallostan upâssi,</p> <p> Damu jarraz Livaddom ulassi;</p> <p>Obkrusgije plottom, i Handraccjom,</p> <p> I cjuvaje s' pomgnom vasda jacciom. 20</p> <p>Kadse sgjuti, kadje Grâh sasdrjo,</p> <p>Seglianin-ga pobratti hottjo.</p> <p>Ù Grâh Nochno Lupescje dovuko,</p> <p> S' Drenaizzom kostjmuje stuko,</p> <p>Er Seglianin ummje vech-krati 25</p> <p> S' Nepriategljm sa grâh vojevvatti</p> <p>"Ako hochiesc tvê sacjuvat stvâri</p> <p> Nemoj date kad Ljennoſ privarri.“</p> </div> </div> <div xml:id="F3-25"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F3-25-1"> <head> XXV. </head> <epigraph> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> Saviscgna prescja ne ulovi miscja.</p> <p>Felis nimium festinus murem non capit.</p> </epigraph> <argument> <p> Feles duo. </p> </argument> <l>Solo jacebant invicem nexi duo</l> <l>Feles, et alter gestiebat alterum</l> <l>De more lingua blandienti allambere,</l> <l>Cum mus ab arcto se parum prudens cavo</l> <l n="5">Proripuit: unus felium quammaximo </l> <l>Strepitu in fugacem prosilivit impiger;</l> <l>Antrum at celerior mus adiit. Alter, pede</l> <l>Qui sese agebat tacito, id adspectans catus</l> <l>Illam sodali crimini dabat fugam,</l> <l n="10">Praepropero in illum quod ruisset impetu. </l> <l>Hic inquiebat, debuisse soricem</l> <l>Sic capere potius; ille qui senior negat,</l> <l>Jacuitque rursus, forte si erumpat foras</l> <l>Illic operiens, juniore in alteram</l> <l n="15">Partem profecto fele: cito periculi </l> <l>Oblitus exit mus cavo rursum e suo.</l> <l>Catus suspenso paululum ut accessit gradu, </l> <l>In murem agiliter irruens illum rapit.</l> <l>Tum felis alter evocatus murmure</l> <l n="20">Accurrit, atque soricem captum videns, </l> <l>In insequendis mox et ipse muribus</l> <l>Nimium ab praecipiti temperabat impetu.</l> <l> <emph>Plerisque nocuit immodica festinatio.</emph> </l> </div> <div> <p> <hi>Priciza XXV.</hi> </p> <p>Pr. Saviscna prescja ne ulovi miscja.</p> <p> <hi>Macka dva.</hi> </p> <p>Dvoja macka na tlim spleina leſcjahu,</p> <p> Obicjajno i meu gnim onise liſahu.</p> <p>Ù scto oni chjutese dragomillo, jedan</p> <p> Misc uske iſ ſcjortese provuce tad bjedan.</p> <p>Macjak, cim misc bjeſci, jedanse s' vegljome 5</p> <p> ſaleti ù presci, i s' bukom mnogome,</p> <p>Al barscij od gnega scjortese misc hiti.</p> <p> Drughi, ki iſ dagljega poceo bj iti,</p> <p>Tihose i vucjasce to macjak videchi,</p> <p> Gnem krivo davasce, ermu cinj utechi, 10</p> <p>Na gnega scto ù vegljoj silise ſaleti</p> <p> Komu on: pace moj bitje imo ù nacin ti.</p> <p>Ne, velimu ovi, starij gnega kie,</p> <p> Na tlese i opet svi, cekati er tù htje;</p> <p>Jedaga iſljesti vidi opet po srechi, 15</p> <p> Macjak drugo ù mjesti mlaghi otit htechi.</p> <p>Misc, ki ſaboravi scto bj, vanse iſvuce:</p> <p> Macjak kaose stavi, malse po mal vuce,</p> <p>Priharlo paktise nagn sunu, i ſgrabiga.</p> <p> Na buhu mlaghise vrachja, i kad vidiga. 20</p> <p>Tù tako uhicjena, od gnega ucise,</p> <p> Da ſa tega pljena lako ima vuchise. </p> <p>S' parva, pak ſatime metnutse na miscja:</p> <p> Naudi mnoſime naghlos, kadje odviſcja.</p> <p> <hi>Pripov. XXV.</hi> </p> <p>Saviscgna prescja ne ulovvi Miscja.</p> <p> <hi>Dvije Macke.</hi> </p> <p>Macka-ſe Semgliom bludiasce,</p> <p> Drughaje millo liſasce;</p> <p>Cîm jedna Miscia sapassi,</p> <p> Ghdje lud iſ ruppe prolassi,</p> <p>Potaercja k' gnemmu buccechi 5</p> <p> Pobjeghne kad Misc ù smechi.</p> <p>Drughaje Macka krivila</p> <p> Sctò s' treskom Miscia plascila:</p> <p>Onnaioj recce, lascgnje</p> <p> Lovvittje Misce prescnije. 10</p> <p>Protivvan govvor gnoj ovvi,</p> <p> Leglaje Miscia da lovvi.</p> <p>Drughijem stranaâm prohoddi</p> <p> Tôm mlaghja macka ù sgoddi,</p> <p>Misc na dvor opet beſ straha 15</p> <p> Is ruppe jaddan iſlaha,</p> <p>Sred Macke kadà cjapetj</p> <p> Svê danke budde dospjetti,</p> <p>Er stara Macka hittraje,</p> <p> Kad viddi Miscia, pristaje, 20</p> <p>I tako gnegga beſ presce</p> <p>Satirre s' Noghaâm i plesce.</p> <p>Kad Mlaghia sacjû, tuj hoddi,</p> <p> I viddi sctoſe dogoddi,</p> <p>Sa boglie Misce lovvitti 25</p> <p> Svû presciu budde pustiti.</p> <p>"Mnosijem prescia nauddi,</p> <p> Nikkose temmu ne cjuddi.“</p> </div> </div> <div xml:id="F3-26"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F3-26-1"> <head> XXVI. </head> <epigraph> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> Ni moj lov, ni moj ſez.</p> <p>Nec de venatu, nec de lepore cura est mihi.</p> </epigraph> <argument> <p> Canes duo, Asino judice. </p> </argument> <l>Leporem insecuti cum duo venatici</l> <l>Canes fuissent, dentibusque mordicus</l> <l>Arreptum acutis enecassent, aspera</l> <l>Lis inter illos orta, quis praedam, sibi</l> <l n="5">Quam vult uterque, possideret integram.</l> <l>Certare fessi, morsibusque saucii</l> <l>Legunt Asellum judicem, qui proximo</l> <l>Pascebat agro. Coepit hic: leporem prior</l> <l>Vidi ipse ab humili prosilire cespite,</l> <l n="10">Cursimque in illum provolavi: in tempore </l> <l>Prior ergo cum sim, in jure sum potior quoque.</l> <l>Ajebat ille: quid officit, me postea</l> <l>Vidisse, dente si feram arripui prius?</l> <l>Ad me ergo praeda spectat omnis unice.</l> <l n="15">Asellus uni se futurum praevidens </l> <l>Hostem, si causam adjudicasset alteri,</l> <l>Nil prorsus ipse jura venatus, ait,</l> <l>Leporesque novi natus herbam carpere:</l> <l>Peritiorem quaeritote judicem. </l> <l n="20"> <emph>Curare mitte, quod nihil refert tua.</emph> </l> </div> <div> <head> Priciza XXVI. </head> <p>Pr. Ni moj lov, ni moj ſez.</p> <p>Dva kucka prid sudzem Tovarom.</p> <p>Dva lovna buduchi Psa ſeza tjerali</p> <p> I ſubim griſuchi' krutoga ſaklali,</p> <p>Meu sobomse arvaju, pljen bitchje komu zil,</p> <p> Er oba da imaju hochjega, a ne dil.</p> <p>S' arvanja iſmoreni duga, i osctrima 5</p> <p> Nemillo iſgharghjeni jur oba ſubima,</p> <p>Osla, ki tù pase ſa sudza obrasce.</p> <p> Gnih jedan ù ghlase ovemu vegljasce.</p> <p>Parvisam vidio ja garma iſ gustoga</p> <p> It ſeza, i sljedio parvisam harloga. 10</p> <p>Dake er prj gnega ja ù vremenusam,</p> <p> Nj sumgnit od taga da prj i ù ſakonusam.</p> <p>Kom drughi: scto smeta, da poslie vidih ja,</p> <p> Hitjena kad svjer tâ od mene bj pria?</p> <p>Oso erje vidio akobi presudit 15</p> <p> Ovom od gnih htio, dachje onom marſech bit,</p> <p>Nikako ja vasc neſnam, receim ſakon ti,</p> <p> Nit ſezove poſnam roghjen travu gristi,</p> <p>Od meke vech vjescta Sudza dobav[..]ese 20 </p> <p> Scto tebe neutiscta, darſc toga dagljese.</p> <p> <hi>Pripov. XXVI.</hi> </p> <p>Ni moj lov, ni moj ſez.</p> <p>Dva Psâ, i Bò Sudaz.</p> <p>Seza bjehu satjerrali</p> <p> Dva Psâ gorrom cîm lovjahu,</p> <p> I subimâ svijem saklali</p> <p> Meso, i kosgiu rasdirahu:</p> <p> Ustà kavgha cijchie bitti 5</p> <p> Ti vaſkolik pljen cestitti.</p> <p>Daerpuſe oni bjesno, i laju,</p> <p> Isragneni ruſcno svuddi</p> <p> Osla Sudzem obbirraju</p> <p> Daijm inad taki oſudi: 10</p> <p> Ù Gospostvu Tovar sjedde</p> <p> Revvè ovake ter bessjedde. </p> <p>Jase naiprie napoijh kaervi</p> <p> Seza, vidjoh cîm taercjatti:</p> <p> Po sakonu jasam paervi 15</p> <p> Paervi er buddem Seza klatti,</p> <p> Pristojse dake, menni</p> <p> Uset, svescto moj Sub pljeni</p> <p>Osò snajuch dachie bitti 20</p> <p> Nepriategl Psù jednomu,</p> <p> Cîm usbudde oſuditi,</p> <p> Sctoe ugodno Psù druggomu</p> <p> Strâghte, reccè, vi bogliega </p> <p> Sudza, lovvom vjesctiega. 25</p> <p>"Scto pristojno tebbi nie,</p> <p> Nemoj igda ti raditi,</p> <p> Er cîm pammet tvâ neumije,</p> <p> Ruscnochieſe privarritti</p> <p> Pusti tebbe scto ne utiscti, 30</p> <p> Nekka Gljudi sudu vjscti."</p> </div> </div> <div xml:id="F3-27"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F3-27-1"> <head> XXVII. </head> <epigraph> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> Odnjelabimu u kgljunu svraka bichje,</p> <p>a nebi ni Deva chjudinu.</p> <p>Ejus possessionem rostro Pica; at indolem</p> <p>malam neque Camelus ipse ferret.</p> </epigraph> <argument> <p> Male gloriosus. </p> </argument> <l>Cum praedicaret de suis verbosius</l> <l>Mamurra quidam praediis (quae praedia</l> <l>Dimidio in horae circuire Cochlea</l> <l>Tardigrada possit) audiebat auribus</l> <l n="5">Illum vacivis multitudo credula, </l> <l>Beatiorem caeteris mortalibus</l> <l>Rata, cui obtigissent tanta latifundia.</l> <l>Aderat in illa forte tunc frequentia</l> <l>Critias, qui et agros, et Mamurrae noverat</l> <l n="10">Sic impudenter gloriantis indolem. </l> <l>Hic, postquam ab oculis Thraso discessit suis,</l> <l>Scitote, dixit, quod quae in astra laudibus</l> <l>Tot ille evexit Pica rostro praedia</l> <l>Ferret, gravem hominis nec Camelus indolem.</l> <l n="15"> <emph>Qui legit, imago quos adumbrat haec, videt.</emph> </l> </div> <div> <head> <hi>Priciza XXVII.</hi> </head> <epigraph> <p>Pr. Odnjelabimu ù kgljunu svraka bichje,</p> <p>a nebi ni Deva chjudinu.</p> </epigraph> <argument> <p> Ludi hvastalaz. </p> </argument> <l>Njeki svê hvalechi bsctine, ſvan Sctrobach,</l> <l> Kê Spuſc dug hodechi polbi ù ure mogo obach,</l> <l>Gnem iſpraſne usci puk mnoghi davasce,</l> <l> Vjerovo biasce svesctoim hvastasce</l> <l n="5">Mnogopoglstva ſa tâ oni nad inima </l> <l> Gnega pricestita zjegnahu umarlih</l> <l>Po srichise ù temu skupu nahodjasce.</l> <l> Tad njeki (imemu Maudrapa biasce)</l> <l>Ki dobro poſna tù, kû tako on basctinu</l> <l n="10"> Hvagljasce, i istu gnegovu chjudinu, </l> <l>Gnim velj: poglja kâ on uſni do Nebes,</l> <l> Ù Kgljunubi svraka odnjela, a nebi</l> <l>Ni Deva ſle chjudi moghla tegh odnesti.</l> <l> Svak ſna, kise gljudi kaſcju ovdi, ki ova scti.</l> <l> <hi>Pripov. XXVII.</hi> </l> <l>Odnjelabimu ù kgliunu Svraka Bichie,</l> <l>a nebi ni Deva Chjudinu.</l> <l> <hi>Slo Hvastav.</hi> </l> <l>Vaerh Basctinâ hvaljo, i hvaſto</l> <l> Cîm-ſe gnekki jest Mamurra (a)</l> <l> Koije Spusgju dostae saisto</l> <l> Sa proch urra.</l> <l n="5">Puk, kî laſno sve vjerruje, </l> <l> Blasgenaga sasvijem zjeni,</l> <l> Sctò govorri, pomno ciuje,</l> <l> Nîtse ljeni.</l> <l>K' toj Scupsctini doghie kade</l> <l n="10"> I Crizia (b), kî posnoje </l> <l> Mamurovve svè Livadde,</l> <l> Lasgi i svoje:</l> <l>Basctinnaje gnemmu taka</l> <l> (Cîmse odjeli Thraſo (c) recce),</l> <l n="15"> Ponjelabje kgljunom Svrakka </l> <l> Na dalecce:</l> <l>Alli opaku narravv hudu,</l> <l> Svemu svjetu s' kôm dodjeva,</l> <l> Nebi gorkôm moghla u trudu</l> <l n="20"> Odnjet Deva. </l> <l>"Ovva kratka mâ Priciza,</l> <l> Lasnose snatti k' komu padda,</l> <l> I koga on josc nariza</l> <l> Uprav sadà."</l> <note>(a.) Mamurra, Rimski Plemmich, koij paervi naresi Mire svoje kuchje s' Mramorrom.</note> <note>(b.) Crizia, samosilnik od Atene.</note> <note>(c.) Thraso. Imme od vojnika Hvastavza </note> </div> </div> <div xml:id="F3-28"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F3-28-1"> <head> XXVIII. </head> <epigraph> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> Natovari, ter udari.</p> <p>Impone sarcinam, et tunde.</p> </epigraph> <argument> <p>Rusticus Asini magister.</p> </argument> <l>Ingressus urbem splendidam festo die,</l> <l>Plenamque populo monticola quidam rudis</l> <l>Non ante visis fixus in spectaculis</l> <l>Haerebat ore (gens ut agrestum solet)</l> <l n="5">Hiante spectans: fistulae ad sonitum pigro </l> <l>Heic vidit Ursum saltitare corpore,</l> <l>Canemque ritu exercitati militis</l> <l>Tractare pedibus arma, gladium stringere,</l> <l>Rotare circum, quin et ictus ignea</l> <l n="10">Balista in auras sat peritum explodere. </l> <l>Adspexit etiam sic nativis gestibus</l> <l>Hominum actiones aemulantem Simium,</l> <l>Ut mentem attonitam magnus tenuerit stupor.</l> <l>Contentus hos se belluarum argutulos</l> <l n="15">Vidisse ludos, quotque ab istis artibus </l> <l>Quaestus proveniant sentiens, ut rusticam </l> <l>Domum repetiit, erudire Auritulum</l> <l>Et ipse studet, ut tibias inflet leves.</l> <l>Tardum sed animal, omni et ingenio carens</l> <l n="20">Illius artis nec priores discere </l> <l>Evaluit apices: evasurum spes erat</l> <l>Asinum ad choreas aptiorem: tradere</l> <l>Huic artis ergo prima saltatoriae</l> <l>Elementa coepit; sed labore inutili</l> <l n="25">Suscepta pariter haec opera: inepto latus </l> <l>Ergo discipulo duriori sarcina</l> <l>Gravavit, utque celeriter tereret viam,</l> <l>Vi summa adplicuit querceam ad nates sudem.</l> <l> <emph>Non cuncti ad eadem sunt agenda idonei.</emph> </l> </div> <div> <head> <hi>Priciza XXVIII.</hi> </head> <p>Pr. Natovari, ter udari.</p> <p>Segljanin Tovaru mesctar.</p> <l>Ù grad gorsctak jedan privegli ulaſasce,</l> <l> Sv<abbr>etc</abbr>jani kada dan ù gnemu biasce,</l> <l>Sjajuchim ustima, kad opchje segljani,</l> <l> I upartim ocima ù jednoj sve strani</l> <l n="5">Ghleda igre, kê prie gnem ighda do cjas ti </l> <l>Sgodilose nie drugovghje viditi.</l> <l>Pod dipli tù troma Medvjeda on skakati</l> <l> Ghledasce pitoma, Psa oruſcjem vladati,</l> <l>I kano bojnika sad macem mahati,</l> <l n="10"> A sada s' prascnika pusckom poteſati. </l> <l>Moemuna od vech on tù vidje sve cine,</l> <l> Pricignat napokon od gljudj, i nacine,</l> <l>Stvari da kroſate velmise cjudio.</l> <l> ſadovogljan sve tê daje igre on vidio,</l> <l n="15">I gljudi kû vade scgnih koris spoſnao, </l> <l> Na kolibu kade svojuje dopao,</l> <l>Eto i on stavise svoga Osla uciti,</l> <l> Ù dipli dabise naucio sviriti.</l> <l>ſcivina al tupa tâ ni parve nj moga</l> <l n="20"> Pocetke ſanata nauciti od toga. </l> <l>Podobnij dachje bit ſa tanze ufasce,</l> <l> ſatoga sta ucit, i gnemu kaſasce,</l> <l>Kô noghe stavgljati sadchje odi, sad inud,</l> <l> Almu ù vjetar i ti vaskolik poghje trud.</l> <l n="25">Dake malovrjednu ucioniku breme </l> <l> Tescko stavi, jednu pakamu ſatieme</l> <l>On dobru pristavi Sctapom po sapima,</l> <l> Na put da se stavi stupaim harlima.</l> <l>Nika podobnosti ſa sva ima: tko ù ovima</l> <l n="30"> Stvarim ima dosti vrjednosti, tko ù onima.</l> <l> <hi>Pripov. XXVIII.</hi> </l> <l>Natovarri, ter udarri.</l> <l> <hi>Seglianin Tovarra Vladalaz.</hi> </l> <l>Ù vesselli dan ulâſsi</l> <l> Ù Grâd velik Gorsctak jedan,</l> <l> Sinnuttijeh ustâ pâſsi</l> <l> Prikasagnâ tuj pohleppan.</l> <l n="5">Tuj Medvjedda viddi igratti </l> <l>Na svak Diplj: Psà rasgleda</l> <l> Pusckom hittro potesati</l> <l> I stisnutti Mac ureda: </l> <l>Mojemucciu jest viddjo</l> <l n="10"> Slikkovvatti Gljudska Djellâ </l> <l> Sasvjemſe sacjuddio,</l> <l> Vechie - muſe pammet smela.</l> <l>Miran hittrijeh rad igarâ</l> <l> Mislech kêsu tuj dobiti,</l> <l n="15"> Pocce vjecbat on Tovarra </l> <l> Budde ù Diplj da sviriti;</l> <l>Alli kaſna ſvjer, i luda</l> <l> Saluduſe morri, i mucci,</l> <l> Kad nemosge s' gorka truda</l> <l n="20"> Ni poccetke da naucci. </l> <l>Uffa Gorsctak, da tanzatti</l> <l> Nauccichje Tovar ludi,</l> <l> Neummje ni skakati,</l> <l> Svè sa gorrè, svescto trudi.</l> <l n="25">Doklè gnemmu ne postavvi </l> <l> Tescko bremme, miran nie,</l> <l>I doklemu kostj upravvi</l> <l> S' Drenaizzom, da idde prie.</l> <l>"Svak podobban na ovvem Svjeti,</l> <l n="30"> Nie sa svakke saisto stvâri, </l> <l>Nekka sljedi svê pameti</l> <l> Um, i sato samo mari."</l> </div> </div> <div xml:id="F3-29"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F3-29-1"> <head> XXIX. </head> <epigraph> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> Cjemse Vuk usere, Ovza utece.</p> <p>Ovis viso Lupi stercore fugit.</p> </epigraph> <argument> <p> Ovis. </p> </argument> <l>Imbellem et umbra territat periculi.</l> <l>Balans a stabulis evagata longius</l> <l>Gramen in amoena laetum solitudine</l> <l>Carpebat alacris; jamque in illa clanculum</l> <l n="5">Abire crebro cogitabat pascua, </l> <l>Pastori irascens, in salubria qui minus,</l> <l>Herbaeque solitus parciora ducere.</l> <l>Heic dum licenter errat, ecce cespitem</l> <l>Vidit lupinis inquinatum faecibus.</l> <l n="10">Misella totis contremiscens artubus </l> <l>Tum fugere coepit, arbitrata in proximo</l> <l>Lupum esse, cumque continente se fuga</l> <l>In tuta tandem contulisset, haud emo</l> <l>Tanto, inquit, gramen laetius discrimine.</l> </div> <div xml:lang="hr" xml:id="F3-29-2"> <head> Priciza XXIX. </head> <p>Pr. Ciemse vuk usere, ovza utece.</p> <p> <hi>Ovza.</hi> </p> <p>Strascivse i sjene pripada poghibia.</p> <p> Ovza njeka opchjene kâ od druſcbe oghje tja,</p> <p>I dalekse odstrani, pustosci ù raskoscnoj</p> <p> Veselose hrani ò travi tù rosnoj.</p> <p>Ceschje iti ſato i ùnaprjed miscljasce. 5</p> <p> Skrovno ona mjesto ù tô, ghdis' ljepe tê pasce,</p> <p>Pastjeruse ghnjevech, ki ù gore vodjasce,</p> <p> I mallo ghdjese vech trave nahodjasce.</p> <p>Ù slobodni tuse skitajuch vucie</p> <p> Na busu poghnuse ughleda, kao mnie. 10</p> <p>Bjedna svim treptechi udima bjeſcjat sta,</p> <p> Na bliſu zjenechi daje vuk, nitse usta;</p> <p>Dok doghje ù stado svê, pak rece, boglje ja</p> <p> Nekupuiem trave s' toliko poghibja.</p> <p> <hi>Pripov. XXIX.</hi> </p> <p>Cjemse Vuk uſerre, Ovza utecce.</p> <p> <hi>Ovza.</hi> </p> <p>"Ista sjenna</p> <p> Strasci Ljena,</p> <p> I kî slabbje na ovvem svjeti.</p> <p> Ako vjetriz listom krene,</p> <p> Bljedi, i venne. 5</p> <p> Sve plascivvoj chjudi prjeti."</p> <p>Vaerhom Gorâ </p> <p> Svoga is Tora </p> <p> Cîmſe daglie skita Ovciza,</p> <p> Ù raskoscnom mjestu stasce, 10</p> <p> Slatke pasce</p> <p> Grise, i Mladijeh josc Travizzâ</p> <p>Na to mjesto</p> <p> Misli cesto,</p> <p> Kakobiſe povratila 15</p> <p> Scto gnu voddi na nesdravve</p> <p> Sctettne trave</p> <p>S' Pastjeromſe rasaercilla.</p> <p>Ù slobboddi</p> <p> Tuj dohoddi, 20</p> <p> Bûſ isgnuscen viddi kada</p> <p> Vuccjem gnojom: strahom predda</p> <p> Biesgi ureda,</p> <p> Vuk dae zjeni sred Livaddâ</p> <p>Kadse skrje</p> <p> Ghdjeno nie 25</p> <p> Straha ikakva, rugla, i smechie</p> <p> S' tom poghibjom, recce, Travu</p> <p> Slatku, i sdravvu</p> <p> Nekupujem saisto vechie.</p> </div> </div> <div xml:id="F3-30"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F3-30-1"> <head> XXX. </head> <epigraph> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> Cemubi aerpa scitta, kadse nebi jella?</p> <p>Cui bono triticeus acervus, si non comeditur?</p> </epigraph> <argument> <p> Rusticus hariolus. </p> </argument> <l>Vanae augurandi deditus scientiae</l> <l>Noctivaga Mopsus contemplando sidera,</l> <l>Ventosque, et imbres, aeremque innubilum,</l> <l>Annos canebat nunc futuros uberes,</l> <l n="5">Nunc messis inopes. Hic quibusdam ut maximam </l> <l>Signis in annum conjectabat proximum</l> <l>Famem colonis imminere, haud desiit</l> <l>Monere, ab illo quisquis ut aliquid die </l> <l>Inciperet escae corpori subducere:</l> <l n="10">Id si fecissent, evasurum mitius </l> <l>Malum, vincique posse parsimonia.</l> <l>At nemo agrestum paruit, se panibus,</l> <l>Obsoniisque nutriebant: unice</l> <l>Famis futurae territus periculo</l> <l n="15">Vates avare victitabat, hordei </l> <l>Quamquam domi esset, triticique copia.</l> <l>At haec diebus tristibus consumere</l> <l>Quod jam statuerat, colligebat vilium</l> <l>Per arva quidquid pullulabat graminum,</l> <l n="20">Talique ventrem largiter opplebat cibo. </l> <l>Rerum sed esus jugis insalubrium</l> <l>Sic sanitatis peturbavit ordinem,</l> <l>Brevi ut perierit, intactusque haeredibus</l> <l>Ingens acervus tritici remanserit.</l> <l n="25"> <emph>Gazis, avare, qui paratis abstines </emph> </l> <l>Uti, tibi idem destinatur exitus.</l> </div> <div xml:lang="hr" xml:id="F3-30-2"> <head> Priciza XXX. </head> <p> <hi>Pr. Cemubi arpa ſcita, kadse nebi jela?</hi> </p> <p> <hi>Segljanin gatalaz.</hi> </p> <p>Na gatanja Migljas ki tascta biasce</p> <p> Naukase dao vas, ſvjeſdi obnoch ghledasce,</p> <p>I vjetre, i daſcde s' tim, i Neba vedrinu.</p> <p> Vegljasce Segljanim, plodnu kad godinu</p> <p>Imatchje, a kadli ne. Po njekim ovi cim 5</p> <p> Pristupne godine privighja bigljeſim</p> <p>Glad vegli dachje bit, svjetuje svakoga,</p> <p> Da hrane scto skratit pocne dneva od toga.</p> <p>Er tô ako uſbudu sad ucinit, dachje bit</p> <p>Vele magne ſlo tad, sctedgnomga i pridobit. 10</p> <p>Nitkomu al pogodi, kruhomse hragnahu,</p> <p> I smocno sctogodi k' temu pristavgljahu.</p> <p>Sam Gataz od ghlada pripaden ſcivjasce</p> <p> Lakomo, ſa sve da ſcita, i jecma imasce.</p> <p>Zarnih al ſa danâ erje ova spravio, 15</p> <p> I tad damu hrana bit budu odlucio,</p> <p>Svescto on po poglih nizati vidjasce</p> <p> Travâ i gorih tih iſ ſemglje gugljasce</p> <p>Stvarj al s' neſdravieh svakdano kêje io,</p> <p> Tarbuh bi i teſieh jescjâ napunio, 20</p> <p>ſdravja od parvascnoga red tacmu smetese,</p> <p> Da smart ù maloga vremena ſanese.</p> <p>A arpa velika ſcita neteghnuta</p> <p> Osta basctinika gnegova sada tâ</p> <p>Lakomce, ki sluſcit blagomse neumisc tvim 25</p> <p> Svarha ista da ima bit i tebi, jati dim.</p> <p> <hi>Pripov. XXX.</hi> </p> <p>Cemubi aerpa Sgitta, kadse nebi jello. </p> <p> <hi>Seglianin Gatalaz.</hi> </p> <p>Bavviſe saludu Gatagnem Lovorko,</p> <p> I tesckom ù trudu mucciſe svegh gorko.</p> <p>Sad svjesde rasgleda, sad Oblâk, Dascde sad.</p> <p> Strahome sad predda, sadae sasvijem rad. </p> <p>Segliannjm gatoje Glâd velik na Ljetti, 5</p> <p> Svakkoga vjecboje, da budde sctedjetti,</p> <p>Er tako cinnechi, slò dachie pridobit</p> <p> I sporrno sctedechi svê danke provoddit.</p> <p>Sctò gnjmmj govorri, svè budde samani,</p> <p> I rughe svak tvorri, smijuse segljanni. 10</p> <p>Proch gnjmmſe jedjo Gatalaz, i tada</p> <p> Hranuje sctedjo, pristrascen od glada </p> <p>Ù svomu jest Domu sgitta immò sadosti</p> <p> I svakke josc k' tomu raſlike ploddnosti:</p> <p>To jestit odluci kad gorrj dni buddu 15</p> <p> Gorkoſe jaoh mucci nevolgnôm u trudu.</p> <p>Travizze popaſe, kê berrè Livaddom, </p> <p> Er baerso nadaſe strascnijem vêch gladom</p> <p>Cîm nemoch stekkoje sctò budde jestitti</p> <p> Do mallo ter svoje dni budde svaerscitti.20</p> <p>Domachioj ostaje Cegliaddj tuj dosti,</p> <p> Sgitta Aerpa zjelaje, tuj svakke ploddnoſti. </p> <p>"Isto-ſe sgodditti, Lakomce, tebbichie,</p> <p> Sramotno sctedîti cîm buddesc tvê Bitchie."</p> </div> </div> <div xml:id="F3-31"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F3-31-1"> <head> XXXI. </head> <epigraph> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> Cemuje svjechja, kad nje occi?</p> <p>Quid caeco cum lucerna?</p> </epigraph> <argument> <p> Alauda excaecata. </p> </argument> <l>Auceps ad ignem, bruma dum saevit rigens,</l> <l>Proli fabellas enarrabat parvulae.</l> <l>Reticula, pedicae, viscataeque virgulae,</l> <l>Suo quibus aves praedabatur tempore,</l> <l n="5">In humilis casulae servabantur angulo. </l> <l>Heic excaecatam, dulcibusque idoneam</l> <l>Alaudam volucres allectare cantibus</l> <l>Posuerat: ardens illustrabat vivido</l> <l>Fulgore tectum lampas: heic et tritici,</l> <l n="10">Miliique larga grana spargebat manu. </l> <l>At caeca volucris inde rostro carpere</l> <l>Nil quibat: aliae, quae videbant, et suam</l> <l>Partem vorantes sese opimabant Aves.</l> <l>Alauda macie contabescens in dies</l> <l n="15">Magis magisque singulos, tandem fame </l> <l>Exhausta periit in ciborum copia.</l> <l> <emph>Mens animi longis obvoluta erroribus</emph> </l> <l>Rationis alma frustra illustratur facie.</l> </div> <div xml:lang="hr" xml:id="F3-31-2"> <p> Priciza XXXI. </p> <p>Pr. Cemuje svjechja, kad nie oci? </p> <p> <hi>Kukugljava osljepgljena.</hi> </p> <p>Prid oghgnem, velika kad studen biasce,</p> <p> Djetetu mal vika, erga Otaz gljubgljasce,</p> <p>Poticjar pricize stade povjedati.</p> <p> Mreſce, ocza, ſamcize stahu ù pojati,</p> <p>Prutila i obljepgljena, kim ptize svakoje 5</p> <p> Podobna ù vremena ſa lova hitoje.</p> <p>Tù stavi osljepgljenu kukugljavu, kâ svîm</p> <p>Mnosc ptizâ smamgljenu steſce pjegnem slatkim.</p> <p>Svjechniza ugljana koja tù visjasce</p> <p> Svjetlos sa svih stranâ po kuchi davasce. 10</p> <p>Tù on dosta ſcita, i prosa sipgljasce,</p> <p> Sljepa ona al ſarna tâ kgljuzat nemogasce.</p> <p>Drughe kê vidjahu, ptize gnoj grabechi</p> <p> Svoj dio uſimahu, sebe iste ſcivechi.</p> <p>A ona mledni cim svaki dan to vechje, 15</p> <p> Prid jescjam obilnim dospje, vaj nesrechje!</p> <p>Kad pamet ſa mnoga doba otighje stramput;</p> <p> ſaludu Raſloga svjetlosjoj kaſce put.</p> <p> <hi>Pripov. XXXI.</hi> </p> <p>Cemuje Svjechia, kad nie occi?</p> <p> <hi>Vitulja osliepjena.</hi> </p> <p>Pripovjesti Lovaz kasce</p> <p> Cîm kod Ogngna simi stasce</p> <p> Svôj Djeccizzi </p> <p> Ù Gljubizzi</p> <p> Sctoga Lovſka svjes uccila, 5</p> <p> S' cijem gnekada hittà Ptizze,</p> <p> Stahu svoje kraj Pljevnize</p> <p> Oseza, Mresgje, Prut, Pustilâ </p> <p>Vitulju tuj stavvjo,</p> <p> Kû bî sasvijem osljepio; 10</p> <p> Cîm sapoje,</p> <p> Kolak svoje</p> <p> Kuchjarizze Ptizza oblîta;</p> <p> Ona blisu gnu primata</p> <p> Prosvjetlise svà Pojatta; 15</p> <p>Tujse prospe Prossa, i sgitta</p> <p>Nu nemosge sliepoj bitti</p> <p> Kgljunom sgitta dohittitti.</p> <p> Cîm gleddaju</p> <p>Pokgliuzzaju 20</p> <p> I gne Dijo tad Nemille</p> <p>Kê dohoddu svakke Ptizze:</p> <p> Biesgju dalek Kuchjarizze</p> <p> Sitte granom, i prettille.</p> <p>Vitulja Mledni, er gorri 25</p> <p> Svak-ciaſ Glâdje gorko umorri,</p> <p> I vêch tada</p> <p> Maertva padda.</p> <p> "Cimje pammet samaerscena</p> <p> Ù sahodjm, i slobbnosti, 30</p> <p> Saman ona budde dosti</p> <p> Po rasboru prosvjetgljena."</p> </div> </div> <div xml:id="F3-32"> <div type="poesis-fabula" xml:lang="la" xml:id="F3-32-1"> <head> XXXII. </head> <epigraph> <p> <gloss> <abbr>Illyr.</abbr> </gloss> Akoti nje dosta, ni morre slano.</p> <p>Nisi haec tibi sufficere dicas, nec mare salsum esse dixeris.</p> </epigraph> <argument> <p> Nutrix, et Puer. </p> </argument> <l>Quaedam puelli gratiam Nutricula</l> <l>Inire cupida, cereamque flectere</l> <l>Primis ab annis quo volebat indolem,</l> <l>Mire ejus animum fabulis allexerat.</l> <l n="5">Audierat ille plurimas, et pectore </l> <l>Memori tenebat; sed foemina ut quodam die,</l> <l>Dum placidi ad oram considebant aequoris,</l> <l>Perparce narrat, puer ei sublandiens</l> <l>Alias petebat: illa contumacior</l> <l n="10">Negare; precibus at puelli et lacrymis </l> <l>Evicta cessit; jamque qui flerat prius,</l> <l>Missum ore ridet caseum, quem callida</l> <l>Hiante Corvo celeriter Vulpes rapit:</l> <l>Delusum ab umbra mox Canem nutrix sua</l> <l n="15">Adjecit, amne dum natat carnem ferens; </l> <l>Montisque partum; Graculumque non suis</l> <l>Plumis amictum; deque gutture os Lupi</l> <l>Gruem extrahentem, quod vorando inhaeserat.</l> <l>Post haec puello surge, ait, Sol occidit,</l> <l n="20">Domum petamus. Ille, quaeso et alteram </l> <l>Deprome, dixit, e foecundo pectore</l> <l>Aevi prioris historiam, lux, o mea:</l> <l>Morem puello gessit; exsurge at modo.</l> <l>Flens hic adhuc unam ut referret poscere.</l> <l n="25">Narravit illa argutulam, et plenam salis; </l> <l>Factoque fine, ni sat, inquit, me tibi</l> <l>Hodie narrasse fabularum dixeris,</l> <l>Nec hocce salsum tu, puer, dices mare.</l> <l> <emph>Hoc illi dictum homines existiment sibi,</emph> </l> <l n="30"> <emph>Explere quorum nulla res animum potest. </emph> </l> </div> <div xml:lang="hr" xml:id="F3-32-2"> <head> Priciza XXXII. </head> <p>Pr. Akoti nie dosta, ni more slano. </p> <p> <hi>Baba, i Djete.</hi> </p> <p>Da ù milos Djetetu Baba vech uljeſe,</p> <p> I meku chjudmu tû kud hochje prinese,</p> <p>Do chjuda sarzemu smamila biasce,</p> <p> Pricize cim gnemu svake povjedasce.</p> <p>Jur od gne mnoſieh nasluscja Djetese, 5</p> <p> Pamet mlada i od svieh dobro spomignese.</p> <p>Al jednom kraj mora tihoga sjedechi</p> <p> Sporna ona govora maloih htje rechi.</p> <p>Gnoj onse omigljati poce, i daih mu vechje</p> <p> Bude povjedati moli; ona al nechje. 10</p> <p>Na molbe i suse nu paka Djeteta</p> <p> Na svarhu prighnuse, i sadse on hrepeta</p> <p>Plakasce prie ki, cjujuchi kô pusti</p> <p> Siraz lud vran njeki, kimu bj ù usti,</p> <p>Vuhvena gnem koga kuna harlo ſgrabi. 15</p> <p> Od sjene iſa toga privaren kô svê bj</p> <p>Ona Psa prilaga, ki po rjezi plove,</p> <p>I bardo kadaga breghja vas chjet ſove</p> <p>Vranu i odjevenu tughim perjem, i kô</p> <p> Vuku kôs ſabjenu ſcoral-je iſ gharla iſvuko. 20 </p> <p>Iſa tega, ustan, gnem velj, erse noch</p> <p> Pribliſcja, i na stan trjebaje nami poch.</p> <p>Tadjoj on: meni ti, molimte, pripovies</p> <p> Josc drugu (punati kad tako prema jes)</p> <p>Doba od toga naſad povighi, mâ milla. 25</p> <p> Pogodi ona. Ustan' sad: dabi joscter htila.</p> <p>Rjet jednu zighlumu, on placjuch molit sta.</p> <p> Smjescnu ona i hitrumu povighje, i kad prista,</p> <p>Recemu, ako nech rjet, da povidano</p> <p> Bj - ti dosta, nech rech ni dae more slano. 30</p> <p>Morese ovo onim rit, hlepgnu kieh mnogu</p> <p> Niedna dobra na ſvit nasitit nemogu.</p> </div> <div xml:lang="hr" xml:id="F3-32-3"> <head> Pripov. XXXII. i naiposledgnja </head> <p>Akoti nie dosta, ni morre slano.</p> <p> <hi>Babba, i Djete.</hi> </p> <p>Babba sgiudech, daje svegh milluje</p> <p> Djete, koga s' gliubavi babbuje,</p> <p>Ona gnegga sred Mlagiahnijeh Lîtti</p> <p> Svakku skladdnoſ sgelli nauccitti,</p> <p>Daje blaghe raddostan Naravvi, 5</p> <p> Sctò nie dobro, da stavan ostavvi:</p> <p>Ù gneggovvu sa millos ugljesti</p> <p> Blâsni gnegga s' liepijem pripovjestj.</p> <p>Nekkje on isctom pocceo sgivjeti,</p> <p> Usdaersgijh dobro na pameti 10</p> <p>Kada Babba s' gnim kraj tuorra sjeda</p> <p> Pripovvjestj Mallo pripovjeda.</p> <p>Djete Ljepo Babbu millovvaſce,</p> <p> Prossi, damu Pripovvjestj kasce;</p> <p>Odtvaernuta Babba prottivviſe, 15</p> <p> S' Molbaâm, sussaâm alli pridobbj</p> <p>Vêch ne placce Djete nêghſe smije</p> <p> Gnemmu Babba kada pripovvje,</p> <p>Kô Lisizza Vrana privarrilla,</p> <p>I kî gnemmu pade sir, sgrabbilla 20</p> <p>Kôse strâſci Paſ od sjenne svoje,</p> <p> Plovvech Rjekom, Meso pustioje.</p> <p>Iosctè gnemmu tad pripovvjest kasce,</p> <p> Gnegda Baerdo da Miscia raddiasce,</p> <p>Ptizza svakka kôse rugha Vranu 25</p> <p> Cîmſe tughjem perjem reſi, i bânu</p> <p>Vuku ù Ghaerlo kad sapalle kostj,</p> <p> Cjapglja s' kojom vaddjh hittrostj</p> <p>Tijem Djettettu govvorrilla tada,</p> <p> Ustanû, hommo, vêch Sunze sapada 30 </p> <p>Mâ svjettlosti, moja srechna ceſti</p> <p>Kasgi, recce, joscte Pripovvjestj,</p> <p>Mollim tebbe, Moje Dobro millo,</p> <p> Sctose ù stâro Dobba jest sgodilo,</p> <p>Pogoddimu, numu recce tada, 35</p> <p> Hommo Domma, vechie Vlagha pada.</p> <p>Placciuch Djete pocce tad pitati</p> <p> Damu jednu josc budde kaſati</p> <p>Babbu sato gliugliesglivvo molli</p> <p> Jednu kasce s' hittrostjm, i solli, 40</p> <p>Termu recce "Nie Morre slano,</p> <p> Kad nie dosti, sctotje kaſano.</p> <p>"Jest na svjetu take bessocnosti,</p> <p> Da gnekkijem ni vaſ svjet-je dosti."</p> </div> </div> </div> <closer> Svaerha Svijeh ummjettnijeh Pripovjeſtj. </closer> </body> </text> </TEI> Feric Gvozdenica, Duro (1739–1820) [1794]: Fabulae, versio electronica, 2266 versus, verborum 52873, ed. Sanja Peric Gavrancic [genus: poesis - fabula] [numerus verborum] [feric-d-fab.xml]. |
Zbirka Croatiae auctores Latini, rezultat Znanstvenog projekta "Digitalizacija hrvatskih latinista", dostupna je pod licencom Creative Commons Imenovanje-Nekomercijalno-Dijeli pod istim uvjetima 3.0 Hrvatska.
Za uporabe koje prelaze okvire ove licence obratite se voditelju projekta.