Priciza XXXIX.

Pr. Bogljeje doch kasno na goſbu,

negh ſa ran na kavghu.

Pas raſdarpjen od druſieh.

S' jescjom ghlad dabi kom moghli ſajaſiti,

Dva stranom raſlikom videse psa iti.

Put livadâ jedan ſelenihse odpravglja,

I ſghled ù scto na stran' on svaku upravglja,

Ù gaju vidjeti damuse puta van

Pse njeke, k' gnim leti, i doghje ſapiehan.

Na goſbi nagheijh Ovze, na pol kâju

Jur iſjedena od gnih, al er i gnem daju

Ostatka jesti tâ sebe srechna ſvoje,

Na svarhu obilata obroka er doscioje, 10

Pokli s' tim nasiti milese do voglje.

Pas naumi otiti drughi, ghdise koglje,

I cimse nezknechi uputi, eto na pse

Njeke po nesrechi i on namjerise,

Koise goveda ſa rep stasce klati, 15

Od gnihga ki jeda sam sebi prihvati.

Oni, er strahihje, meu gnim dase i ovi

Umjescjat neustie pridoſcjalaz novi,

Svi skupno na gnega ſcesrozi? udarisce,

I vas, cim darpega, harbatmu iſranisce. 20

Meu sobom ſarate kadse ki, i srjecese,

Bjeſci, dase na te gnihov bjes ne otrese.

Pripov. XXXIX.

Boglieje doch kaſno na Gosbu,

negh saran na kavghu.

Paſ raskinnut od Drugovaâ.

Da Moghu nach Hranu, svê smirech laccnoſti,

Na drughu Psi stranu poghiosce s' haerloſti.

Jedanſe cîm morri nach travne Livade,

Dva kucka po Gorri vidjetmu jest tade,

Pohleppan dohoddi k' gnjm tada: daerpitti 5

Polu-Ovze nahoddi, kê budde jestitti:

Blasgena sa dosti sebbeje zjennio,

Oggloddat cîm kosti nieſe ljennio.

K' komardi drughje tad poscio, cîm ſretta

(Pristupit nesmije) saerdittâ dva Psettâ: 10

Volovvom nemillo daerpusse na kudi,

Cjebi to bilo pohleppan Paſ trudi.

Cîm novvi pristanne Paſ, gnegga gleddaju,

Smaertnemu tad? ranne nemillo davaju.

"Bjese kogodi, stoj s' mirom, ne teghni, 15

Da ti se nesgoddi Slò koje, pobjeghni.“